TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba v I. točki in 1. in 3. odstavku II. točke izreka delno spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati zakonske zamudne obresti:

od prisojenih zneskov razlik v plači za čas od oktobra 1999 do vključno septembra 2001 od 30. 10. 2001 do dneva, ko vsota zamudnih obresti doseže glavnico, upoštevajoč datum zapadlosti posameznih mesečnih zneskov (od 19. dne v mesecu za pretekli mesec);

od prisojenih razlik v plači za obdobje od oktobra 2001 do vključno januarja 2002 od zapadlosti mesečnih razlik v plači (od 19. dne v mesecu za pretekli mesec) do dneva, ko vsota zamudnih obresti doseže glavnico;

od prisojenih razlik v plači za obdobje od februarja 2002 dalje od zapadlosti mesečnih zneskov do plačila.

V preostalem se tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od prisojenih zneskov razlik v plači zavrne.

V preostalem se pritožbi zavrneta in se potrdi nespremenjeni del izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje.

Stranki nosita vsaka svoje pritožbene stroške.

Tožnica je v tožbi in v nadaljnjih pripravljalnih vlogah sicer zatrjevala, da ji niso bile plačane vse opravljene nadure, da je bilo plačanih premalo ur nočnega dela ter dela na nedelje in praznike ter da ni bil plačan dodatek za izmensko delo. Podala je le posplošene navedbe, ki niso bile konkretizirane s podatki, kdaj in koliko ur naj bi bilo opravljenih, niti ni bil postavljen denarni zahtevek. Na podlagi takih pavšalnih in nekonkretnih tožbenih navedbe tudi v individualnem delovnem sporu ni mogoče zahtevati od sodišča, da s pridobivanjem listin in dokazov delavcu omogoči postavitev zahtevkov zaradi morebitnega prikrajšanja pri plači. Zaradi pomanjkanja trditvene podlage in ker določni zahtevek niti ni bil postavljen, so bili dokazni predlogi, ki se na navedeno nanašajo, utemeljeno zavrnjeni.