TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Neutemeljene so pritožbene trditve, da sta tako sodišče kot tožnica šteli, da obrnjeno dokazno breme o nezakonitosti izvora premoženja velja za celotno premoženje druge toženke, in to še preden bi bilo izkazano, ali in koliko premoženja je nanjo prešlo s strani prvega toženca, tožnica pa bi lahko zahtevala le odvzem tistega premoženja, ki je bilo neodplačno preneseno s strani prvega toženca. V postopkih po ZOPNI je glede povezanih oseb bistveno, ali uspejo dokazati, da premoženje ni nezakonitega izvora, pri presoji pa je treba izhajati iz domneve, po kateri se šteje, da je premoženje nezakonitega izvora, če ni dokazano, da je bilo pridobljeno iz zakonitih dohodkov oziroma na zakonit način.

Izenačenje pravnih posledic dalj časa trajajoče življenjske skupnosti in zakonske zveze ima v družinskem pravu svoj smisel v varstvu tistih oseb, ki sta ustvarili partnerski odnos z enako vsebino, kot jo ima zakonska zveza, le da zaradi svojega prepričanja te zveze nista formalizirali. Bistvo postopka po ZOPNI pa ni v ugotavljanju obstoja zunajzakonske zveze za zaščito položaja enega od partnerjev. Kot že povedano, je v primeru povezanih oseb bistveno, ali uspe oseba, za katero na podlagi navedb tožnice izhaja, da je „povezana,“ dokazati, da premoženje ni nezakonitega izvora. Višje sodišče se zato do obširnih pritožbenih trditev o sodni praksi in pravni teoriji, kakšni so pogoji, da je mogoče govoriti o zunajzakonski skupnosti, ne bo opredeljevalo.

Pravdni postopek za odvzem premoženja nezakonitega izvora se začne s tožbo zoper lastnika. Lastnik je oseba, ki ima premoženjsko pravico ali se v pravnem prometu izkazuje kot imetnik premoženjske pravice. Nesporno je lastnica parcele, na kateri se nahaja stavba št. 7, ki je premoženje nezakonitega izvora, tretja toženka. Zato so neutemeljene pritožbene trditve, da bi zaradi pridobitve poslovnega deleža v tretji toženki tožeča stranka lahko tožila le prvega toženca, ne pa tudi tretje toženke ter da ni zakonske podlage, da bi tožnica tožbo vložila tudi proti tretji toženki.