TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se spremeni tako, da se obtoženega D. H. iz razloga po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti pri sklenitvi in med izvajanjem pogodbe preslepil druge s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjenje, zaradi celotne neizpolnitve obveznosti, pa je nastala za stranko velika premoženjska škoda, s tem, da je kot samostojni podjetnik “M. - pekarna D. H., s. p.” v dneh 13. 08. 2003 in 19. 12. 2003 v kraju C. v poslovni enoti P., d. d., M., sklenil dve pogodbi o kreditiranju in se zavezal, da bo kredite vrnil v določenem roku, za vrnitev kreditov pa jamčil s predložitvijo pooblastil za direktno obremenitev njegovega transakcijskega računa, predložitvijo meničnih izjav in pooblastil za vnovčitev menic ter predložitvijo bianco podpisanih menic, s čemer je direktorja S. M. preslepil, da bo obveznosti po kreditnih pogodbah izpolnjeval, zato je slednji sklenil kreditni pogodbi in odredil izplačilo denarja, zatem pa še anekse, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov, vendar obdolženi obveznosti iz kreditnih pogodb ni izpolnil, zaradi česar je P., d. d. nastala velika premoženjska škoda v znesku 183.608,00 EUR, po posameznih pogodbah kot sledi:

a) po kreditni pogodbi št. ... z dne 13.08.2003, ki je zapadla v plačilo 12.08.2004 in po aneksu dne 10.03.2005, škoda v znesku 25.000.000,00 SIT oz. 104.323,15 EUR;

b) po kreditni pogodbi št. ...z dne 19.12.2003, ki je zapadla v plačilo 18.06.2004 in po aneksu dne 17.06.2005, škoda v znesku 19.000.000,00 SIT oz. 79.285,59 EUR;

s čimer naj bi storil nadaljevano kaznivo dejanje poslovne goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 234. a člena KZ.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca, potrebni izdatki in nagrada obtoženčevega zagovornika obremenjujejo proračun.

Ker namen porabe sredstev, pridobljenih s storitvijo kaznivega dejanja po drugem in prvem odstavku 234.a člena KZ, ni zakonski znak tega kaznivega dejanja, odsotnost razlogov o tej okoliščini ne predstavlja kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Element preslepitve je vedenje, da druga stran sklepa pogodbo v prepričanju da bo ta izpolnjena, medtem ko storilec ve, da ne bo. Drugi element je hotenje, storilec preslepi drugo stranko tako, da ta v zmoti, da gre za pravni resen posel, sklene pogodbo in izpolni svojo obveznost. Da bi obtoženca lahko spoznalo za krivega očitanega mu nadaljevanega kaznivega dejanja poslovne goljufije, bi moralo sodišče prve stopnje z gotovostjo ugotoviti, da je obtoženec direktorja oškodovane banke spravil v zmoto, da bosta kredita vrnjena v določenem roku, zaradi česar je sklenil predmetni kratkoročni kreditni pogodbi z obtožencem in odredil izplačilo denarja in da ga je spravil v zmoto tudi, ko je z obtožencem sklenil še v izreku prvostopenjske sodbe navedena aneksa k predmetnima pogodbama, s katerimi so bili podaljšani roki za vračilo kreditov.

Ker je obtoženčev prihodek v letu 2002 znašal dobrih 47,000.000,00 SIT, njegov dobiček po odbitku vseh stroškov dobrih 3,500.000,00 SIT, banka pa mu je v letu 2003 odobrila 44,000.000,00 SIT kredita, je nemogoče, da bi lahko na osnovi bilanc predvidevala, da bo lahko ta kredit vrnil.