TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi zagovornika obdolženega L.V. se ugodi in izpodbijana sodba spremeni tako, da se obdolženca na podlagi 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprosti obtožbe, da je o nekom trdil nekaj, kar lahko škoduje njegovi časti in dobremu imenu s tem,

da je dne 11.12.2013 poklical direktorico Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Območni urad N.B. in ji naznanil, da S.B., zasebni tožilec torej izvršuje mučenje domačih živali; da je dne 19.12.2013 poklical uradnega veterinarja

II

Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, območni urad, V.B. in mu povedal, da ponovno prijavlja mučenje živali, katerega da izvaja zasebni tožilec, pa je vedel, da zasebni tožilec navedenih živali ni mučil, dvakratna obtoženčeva lažna prijava zasebnega tožilca pristojnemu oblastnemu organu pa predstavlja oškodovanje časti in dobrega imena zasebnega tožilca, saj je mučenje živali v obče gledano zelo nečastno in celo kaznivo početje, s klevetanjem zasebnega tožilca v tej smeri, pa je hotel spraviti zasebnega tožilca ob dober glas,

s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1.

Po drugem odstavku 96. člena ZKP je zasebni tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika, kar vse bo odmerjeno s sklepom sodišča prve stopnje.

Zasebnega tožilca se s premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

Obdolženčev zagovornik utemeljeno navaja, da Zakon o zaščiti živali pozna le pojem mučenje živali ne pa tudi drugih oblik neprimernega ravnanja z živalmi. Le-te pa so po oceni pritožbenega sodišča vsebovane že v definiciji mučenja,

ki je po 4. členu navedenega zakona vsako naklepno ravnanje ali opustitev ravnanja, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje oziroma, ki škodi njenemu zdravju. Kot mučenje pa se šteje tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Očitek, da so konji podhranjeni in da so na ograji ter na posestvu železne špice, ki konje lahko poškodujejo, torej ustreza navedeni definiciji trpljenja oziroma škodovanja zdravju in ker je obdolženec te svoje ugotovitve ne le fotografiral, temveč celo posredoval Društvu za zaščito konj in ostalih živali, je seveda potrebno pritrditi pritožbi, da je imel najmanj utemeljen sum verjeti, da za konje ni ustrezno poskrbljeno in da zaradi tega trpijo.