TFL Vsebine / TFLGlasnik

V letu 2021 sem zapisal takole:

1. primer: V gospodarski zadevi sem vložil tožbo zaradi plačila denarnega zneska. Ker po skoraj treh mesecih še vedno nisem prejel odgovora na tožbo, sem na sodišče vložil poizvedbo o stanju postopka. Čez nekaj dni sem s sodišča prejel obvestilo, da so tožbo pravkar poslali v vročitev toženi stranki.

2. primer: Na okrajno sodišče v manjšem kraju sem v januarju 2021 vložil tožbo zaradi priposestvovanja služnosti. Obe stranki sta vse pripravljalne vloge vložili že do sodnih počitnic, prav tako sta obe stranki predložili vse dokaze, ki so relevantni za odločanje. Ker pripravljalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo še ni bil razpisan, sem vložil predlog za pospešitev postopka. S sodišča sem pred nekaj dnevi prejel odgovor, da trenutno sodišče razpisuje naroke v zadevah, v katerih so bile tožbe vložene leta 2019.

3. primer: Na okrajno sodišče v manjšem slovenskem kraju je bil marca 2018 vložen predlog za delitev solastnine (nepremičnin).² Postopek na prvi stopnji še ni končan. Sodišče še ni zaslišalo niti strank postopka.

4. primer: Marca 2018 je bila vložena tožba zaradi plačila denarnega zneska. Ključna dejstva stranke dokazujejo s pričami. Sodišče še ni zaslišalo niti ene priče, niti strank, čeprav so bili izvedeni že trije naroki. Stranke je sodišče na narokih vztrajno prepričevalo, naj sklenejo sodno poravnavo, čeprav je bilo iz okoliščin jasno, da sklenitev poravnave ni možna.

Naj še omenim, da sem članek, v katerem sem predstavil te primere, pisal novembra 2021.

In v kateri »fazi« so primeri zdaj?

Radovedni bralci se morda sprašujejo, kakšno je trenutno stanje opisanih primerov. Da ne bi ostali brez odgovorov, bom pojasnil, kakšno je stanje.

Primer 1
Stanje sodnega postopka je popolnoma enako kot tedaj. Kljub temu da je bila tožba vložena v začetku leta 2021, do današnjega dne še vedno ni bil razpisan niti pripravljalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo. Ob tem sem na sodišče že večkrat posredoval poziv, naj čim prej razpiše prvi narok, kar pa na sodišče očitno ni imelo nobenega vpliva.

Primer 2
Stanje sodnega postopka je popolnoma enako kot tedaj. Do današnjega dne še vedno ni bil razpisan niti pripravljalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo, kljub temu da sem sodišče k temu večkrat pozval.

Primer 3
Stanje sodnega postopka je enako kot tedaj, s to razliko, da je sodišče pred kratkim zaslišalo stranke. Kljub temu da je bil predlog za razdelitev solastnine vložen pred več kot petimi leti, prvostopenjski postopek še kar nekaj časa ne bo zaključen. Sodišče mora namreč še imenovati različne izvedence, pridobiti njihova mnenja in opraviti druga procesna dejanja.

Primer 4
Postopek se je letos pravnomočno zaključil, saj so pravdne stranke zaradi izčrpanosti sklenile sodno poravnavo. Pravda se je s sodno poravnavo zaključila po petih letih od vložitve tožbe in po številnih opravljenih narokih.

Še nekaj primerov neučinkovito vodenih postopkov

Mislim, da ni potrebna poglobljena analiza za ugotovitev, da v navedenih primerih sodišča ne postopajo učinkovito in v duhu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.

Da si bralci tega članka ne bi ustvarili napačnega mnenja, da navedeni primeri pomenijo edine primere neučinkovito vodenih postopkov s strani sodišč, bom navedel še nekaj primerov iz svojega delokroga zadev.

Primer 5
V pravdnem postopku pred okrajnim sodiščem zastopam toženo stranko. Pred enim letom je sodišče tožeči stranki naložilo plačilo predujma za postavitev izvedenca. Tožeča stranka je predujem plačala. Do danes (torej po enem letu od plačila predujma) sodišče še ni izdalo niti sklepa o imenovanju izvedenca.

Primer 6
Pred prvostopenjskim sodiščem je potekal kazenski postopek. Obdolženec je bil obtožen kaznivega dejanja, ker delavcem naj ne bi izplačal plač. Kljub relativno enostavnemu dejanskemu stanju je bil sodni postopek dolgotrajen. Ne glede na pozive, naj sodišče zaradi razjasnjenega dejanskega stanja o zadevi čim prej meritorno odloči, se je sodišče odločalo za razpis novih narokov. Razpisalo jih je več kot 10. Nekaj dni pred zadnjim razpisanim narokom je sodišče izdalo sklep o zastaranju.

Primer 7
V zapuščinskem postopku je nasprotna stranka decembra 2022 vložila pripravljalno vlogo. Sodišče nam je pripravljalno vlogo v vročanje posredovalo maja 2023.

Preostali primeri

Popolnoma običajna praksa različnih sodišč je, da se pripravljalni narok oziroma prvi narok za glavno obravnavo razpiše šele po več kot dveh letih od vložitve tožbe.

Če bi bili našteti primeri osamljeni in redki, kritika sodnega sistema kot celote najbrž ne bi bila upravičena. Žal pa se ni mogoče znebiti občutka, da ne gre za osamljene primere. Menim, da je nesprejemljivo, da se v številnih pravdnih postopkih prvi narok razpiše po dveh (ali več) letih od vložitve tožbe.

Če opisani primeri ne veljajo za izjeme, ima večje število nerazumno dolgo trajajočih postopkov negativne posledice, o čemer sem že pisal, zato se ne bom ponavljal.³

Seveda pa niso popolnoma vsi postopki vodeni neučinkovito. V nekaterih primerih sodišča postopajo hitro in brez nepotrebnega odlašanja. Glede na izkušnje je takih primerov bistveno manj. Kljub temu pa obstajajo in predstavljajo dober zgled. V enem izmed pravdnih postopkov,⁴ v katerem zastopam tožeče stranke, je prvi narok razpisan šest mesecev po vloženi tožbi. Nadalje je okrajno sodišče v pravdnem postopku zaradi motenja posesti izvedlo prvi narok v šestih tednih po vložitvi tožbe. Navedeno dokazuje, da je v okviru veljavnih predpisov ob ustrezni organizaciji mogoče hitro in učinkovito voditi sodne postopke.

Sklep

Če kateri izmed sodnic ali sodnikov prepozna svoj primer, bi bil verjetno na mestu razmislek o nadaljnjem učinkovitem vodenju postopka. Namen tega članka nikakor ni splošno kritiziranje sodnega sistema.

Služi naj kot pobuda za razmislek vsakega posameznega sodnika oziroma sodnice o tem, ali bi učinkovitost sodnih postopkov morali izboljšati in na kakšen način to storiti v okviru veljavnih predpisov.

Menim, da odvetniki in sodniki (oboji smo namreč del pravosodja) nismo na različnih bregovih. Za konec se bom navezal na besede odvetnice Tine Šnajder,⁵ ki jih je zapisala v uvodniku revije Odvetnik, in sicer da smo odvetniki in sodniki »na isti ladji, da plujemo v isto smer in da nismo drug drugemu ne sovražnik ne tekmec ne nasprotnik«.

¹ Orešek, J.: (Ne)učinkovitost delovanja slovenskih sodišč, Odvetnik št. 5 (103) – zima 2021, str. 24.

² Predmet delitve je manjša kmetija.

³ Orešek, J., naved. delo, str. 24.

⁴ Pravdni postopek se nanaša na vrnitev darila v zapuščino. Postopek poteka pred okrožnim sodiščem v večjem slovenskem kraju.

⁵ Šnajder, T.: Draga kolegica Sodnica, Odvetnik št. 1-2 (109-110) – pomlad 2023, str. 3.