TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15-tih dni od prejema te sodbe povrniti 274,80 EUR stroškov revizijskega postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

Iz splošnih pogojev jasno izhaja, da je bila fikcija vročitve predvidena izključno za primere vročanja izpiskov o stanju na računu. Takšen izpisek za imetnika računa nima nobenih posledic, temveč je zgolj informativne narave, imetnik pa s stanjem na računu lahko seznani tudi na drugačen način (na primer ob dvigu na bankomatu, na bančnem okencu ali preko elektronske aplikacije). Smiselna uporaba v 11. členu splošnih pogojev urejene fikcije vročitve tudi za vročanje izjave, s katero tožnica imetniku osebnega računa daje dodaten rok za izpolnitev, pri čemer njegova pasivnost povzroči prenehanje pogodbe po samem zakonu, ni na mestu.

Ni izključena možnost, da na priporočeno poslani pošiljki do zaznamka „ni dvignil“, pride tudi zaradi okoliščin, ki jih ni mogoče šteti v breme naslovnika. Tako lahko do daljše odsotnosti (zaradi katere je pošiljka vrnjena pošiljatelju) pride zaradi dopusta, službene poti, bolezni in podobno. Vendar pa pritožnik takih okoliščin ni zatrjeval ne pred sodiščem prve stopnje, ne zatrjuje pa jih niti v pritožbi. Ob dejstvu, da toženec priporočene pošiljke brez opravičljivega razloga ni dvignil, pa bi bilo od tožnice pretirano zahtevati, da poskuse vročitve ponavlja. Sama namreč ne more vplivati na to, ali bo nasprotna stranka pošiljko prevzela in je v to ni mogoče prisiliti niti z več zaporednimi poskusi vročanja. Ker vročanje po elektronski pošti oziroma preko bančnega svetovalca tožnici ne daje primernega dokaza o vročitvi obvestila, ji tudi tega, da se ni poslužila te možnosti, ni mogoče očitati.