TFL Vsebine / TFLGlasnik

Kot ste lahko brali v prejšnji številki TFL Glasnika, je 15. in 16. marca v organizaciji družbe Tax-Fin-Lex d.o.o. in pod strokovnim vodstvom dr. Nine Plavšak ter prof. dr. Renata Vrenčurja potekala dvodnevna konferenca Sodobno obligacijsko pravo 2023. Glavna tema letošnje konference so bile spremenjene okoliščine in njihov vpliv na pogodbena razmerja. Ureditev instituta spremenjenih okoliščin v Obligacijskem zakoniku in specifike v zvezi s spremenjenimi okoliščinami pri pogodbah o dobavi energentov ter podjemnih pogodbah, ki nimajo značilnosti gradbene pogodbe, so bile predstavljene v prvem delu konference, kratek povzetek prispevkov pa je bil objavljen v prejšnji številki TFL Glasnika. Tokrat v nadaljevanju povzemam ključne izvlečke predstavitev, ki so se osredotočile na spremembe cen pri gradbenih pogodbah, v naslednji številki pa sledi še poročilo sekcije z naslovom Vpliv nove zakonodaje na notarske posle. Na portalu Tax-Fin-Lex je na voljo tudi strokovna publikacija Zbornik sodobno obligacijsko pravo 2023, kjer so vse obravnavane tematike še podrobneje predstavljene.

Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov

Ker se odvetnici Mojci Furlan ni uspelo udeležiti konference, je spremembe cen pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov na konferenci predstavila dr. Nina Plavšak. Udeležencem konference je pojasnila, v katerih primerih in kako se lahko spremeni pogodbena cena pri gradbenih pogodbah. Vsem, ki ste konferenco zamudili, pa je v Zborniku sodobno obligacijsko pravo 2023 na voljo tudi članek gospe Furlan. V njem odvetnica ugotavlja, da se cene na trgu, ki bi vplivale na cene gradbenih storitev, niso znatno spreminjale vse od druge polovice osemdesetih let prejšnjega stoletja (ko se je za časovno obdobje nekaj mesecev skokovito podražila armatura). Prvi skokoviti dvigi cen energentov in materialov, ki se uporabljajo pri gradnji, so se pojavili zaradi pandemije COVID-19, dodatno pa je prišlo do znatnih skokov cen po tem, ko je bilo v Ukrajini dne 24. februarja 2022 razglašeno vojno stanje. Takšne nepričakovane znatne spremembe cen na trgu, na katere pogodbena stranka nima vpliva, lahko opredelimo kot neobičajna in nepričakovana tveganja, ki so izven sfere pogodbenih strank.¹

Po splošnih pravilih o spremenjenih okoliščinah lahko pogodbenik v primeru nastopa spremenjenih okoliščin, pod pogojem izpolnitve predpostavk iz prvega do tretjega dostavka 112. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), zahteva razvezo pogodbe. Če drugi pogodbenik ponudi, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, se pogodba ne razveže, ampak ustrezno spremeni. Posebna pravila zaradi zvišanja cen elementov, na podlagi katerih je bila pogodbena cena določena, so vsebovana v XII. poglavju OZ, ki ureja gradbeno pogodbo, in sicer v členih od 655 do 658. Določila OZ v zvezi s spremembo cene pri gradbeni pogodbi zaradi sprememb cen na trgu so dispozitivna in se uporabljajo, če s pogodbo ni dogovorjeno drugače (razen v primeru določila 656. člena OZ, ki je kogentno). Prav tako so pravila o spremembi cen pri gradbeni pogodbi urejena v Posebnih gradbenih uzancah (v nadaljnjem besedilu PGU), in sicer v uzancah od 22 do 28 PGU 2020 in v uzancah od 23 do 29 PGU 1977. ²

Za uresničitev pravice do spremembe cene pri gradbeni pogodbi zadošča, da so izpolnjeni pogoji po 655. oziroma 656. členu OZ in ni treba, da so izpolnjene druge predpostavke, ki jih določa OZ v 112. členu kot predpostavke, ki morajo biti izpolnjene, da lahko prizadeta pogodbena stranka zahteva razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Na podlagi pravil OZ o spremembi pogodbene cene pri gradbeni pogodbi torej ni treba, da bi spremembe cen na trgu predstavljale takšne okoliščine, ki bi oteževale izpolnitev obveznosti ene stranke ali da se zaradi teh okoliščin ne bi dalo doseči namena pogodbe v takšni meri, da pogodba ne bi več ustrezala pričakovanjem pogodbenih strank in bi jo bilo po splošnem mnenju nepravično ohraniti v veljavi takšno kot je. Upravičena pogodbena stranka ima pravico do spremembe cene že, če se spremenijo stroškovni elementi, iz katerih je sestavljena cena, tako, da bi bila cena za dva, pet oziroma deset odstotkov višja od pogodbeno dogovorjene cene.³

V prvem odstavku 655. člena OZ je določeno, da lahko izvajalec, ki je v pogodbenem roku izpolnil svojo obveznost (če ni glede spremembe cene v pogodbi določeno kaj drugega), zahteva zvišanje cene za dela, če so se v času od sklenitve pogodbe do njene izpolnitve zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena, tako da bi morala biti ta cena višja za več kot dva odstotka.⁴ Če so se cene zvišale po tem, ko je izvajalec že prišel v zamudo, za katero odgovarja, pa ta ni več upravičen do zvišanja pogodbene cene. Ne glede na to, da je izvajalec z izpolnitvijo svoje pogodbene obveznosti v zamudi iz razlogov, ki izvirajo iz njegove sfere, pa lahko ob določenih pogojih vendarle zahteva povišanje pogodbene cene. Drugi odstavek 655. člena OZ namreč določa, da je izvajalec kljub zamudi za katero odgovarja, upravičen, da zahteva povečanje cene, če so se v času od sklenitve pogodbe pa do dne, ko bi morala biti skladno z rokom, določenim v pogodbi, dela končana, zvišale cene za elemente, na podlagi katerih je bila pogodbena cena določena, tako da bi morala biti cena višja za več kot 5 odstotkov (tudi te odstotke lahko pogodbenika uredita drugače).⁵

V praksi je v gradbenih pogodbah običajno dogovorjeno, da je pogodbena cena fiksna oziroma nespremenljiva, vendar pa takšna odpoved sklicevanju na spremenjene okoliščine, ki so posledica spremembe cen elementov iz katerih je sestavljena cena, ni absolutna. Kljub takšnemu dogovoru lahko namreč izvajalec zahteva razliko v ceni, ki presega deset odstotkov. To pravilo je vsebovano v 656. členu OZ in je kogentno. Izvajalec lahko tako tudi v primeru, ko je s pogodbo dogovorjeno, da se cena za dela v primeru zvišanja cen za elemente, na podlagi katerih je cena določena, ne bo spremenila, zahteva spremembo cene, če so se cene za elemente tako zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Nadalje gospa Furlan opozarja, da v skladu z drugim odstavkom 656. člena OZ, izvajalec tudi v tem primeru ne more zahtevati zvišanja cene, če so se cene za elemente zvišale po tem, ko je prišel v zamudo (iz razlogov, za katere odgovarja). Je pa izvajalec upravičen do povišanja cene nad 10 odstotki tudi v primeru, če je svojo izpolnitev opravil z zamudo, vendar le za obdobje do poteka pogodbenega roka za izpolnitev.⁶

Pod enakimi predpostavkami ima tudi naročnik pravico zahtevati ustrezno znižanje dogovorjene cene nad dva oziroma deset odstotkov v primeru, če so se v času od sklenitve pogodbe do izpolnitve izvajalčeve obveznosti cene za elemente, na podlagi katerih je bila določena cena za dela, znižale (658. člen OZ).⁷

V svojem prispevku je odvetnica Mojca Furlan pojasnila tudi vpliv predujma/avansa na pogodbeno ceno, razložila, v katerih primerih lahko naročnik odstopi od pogodbe in različne načine izračuna razlike v ceni, ki so relevantni za uresničitev pravice do zvišanja pogodbene cene zaradi rasti cen na trgu.

Sprememba cene pri gradbeni pogodbi, sklenjeni v postopku javnega naročanja

Odgovore na vprašanja, ki so glede spremembe cene aktualna zlasti pri javnih naročilih, je na konferenci podal prof. dr. Miha Juhart. Opozoril je, da se pri postopkih sklepanja pogodbe po pravilih javnega naročanja lahko zgodi, da med začetkom postopka in sklenitvijo pogodbe poteče daljše časovno obdobje. Udeleženci postopka imajo tudi možnost zahtevati pravno varstvo, zaradi katerega se lahko postopek upočasni ali za določen čas celo ustavi. Zelo pogosto se v teh postopkih zgodi, da mora izvajalec gradbenih del v postopku posredovati zavezujočo (fiksno) ponudbo, katere čas trajanja je bistveno daljši od časa trajanja vezanosti ponudnika na ponudbo, ki je običajen pri sklepanju pogodb (26. člen OZ). Profesor dr. Juhart je pri tem izpostavil predvsem vprašanje, ali se lahko na spremenjene okoliščine enako kot pogodbena stranka sklicuje tudi ponudnik, ki je oddal zavezujočo ponudbo. Njegovo mnenje je, da ni nobenega razloga za stališče, da bi ponudniku zavrnili sklicevanje na spremenjene okoliščine samo zato, ker pogodba še ni bila sklenjena, ali pa zato, ker zakon ne določa možnosti, da se na spremenjene okoliščine sklicuje ponudnik. Pri tem je spomnil na načelo obligacijskega prava, ki določa, da se določbe OZ, ki se nanašajo na pogodbe, smiselno uporabljajo tudi za druge pravne posle (14. člen OZ). Na podlagi tega splošnega (temeljnega) načela po njegovem mnenju ni nobenega dvoma, da je lahko pravilo o spremenjenih okoliščinah preneseno tudi na področje enostranskih pravnih poslov. Pravna posledica zavezujoče ponudbe je, da ustvarja enostransko zavezo ponudnika, da sprejme vse pravne posledice izjave o sprejemu ponudbe oziroma da sprejme pravno posledico, da je pogodba sklenjena. Zaveza ponudnika izhaja iz njegove enostransko izražene poslovne volje, zato je prav, da zavezujočo ponudbo obravnavamo kot enostranski pravni posel, kar utemeljuje tudi smiselno uporabo pravnih pravil, ki veljajo za pogodbe. Zato naj velja, da če nastopijo pravno relevantne spremenjene okoliščine v času, ko ponudnika veže zavezujoča ponudba, ponudnik lahko zahteva razveljavitev ponudbe in s tem prepreči, da bi prišlo do sklenitve pogodbe z nasprotno izjavo naslovnika ponudbe.⁸

Pri gradbeni pogodbi velja poleg splošnega instituta spremenjenih okoliščin še posebna ureditev spremembe pogodbene cene, kot jo določata 655. in 656. člen OZ. Zato se je v okviru smiselne uporabe pravil, ki urejajo pogodbe, za druge pravne posle treba vprašati, ali lahko upoštevamo tudi to posebnost. Bistvena posebnost instituta spremembe (prilagoditve) pogodbene cene je, da ohranja pogodbo v veljavi, vendar pa z drugačno vsebino, ki se spremeni, kolikor to povzročijo objektivne spremembe cen elementov izračuna. To posebnost pa je treba po mnenju prof. dr. Juharta upoštevati tudi v fazi sklepanja gradbene pogodbe. Namen zakonodajalca, izražen v 656. členu OZ, je namreč pravična razdelitev tveganj med pogodbenima strankama zaradi zagotavljanja enake vrednosti dajatev, to ekvivalenco pa je mogoče v primeru dolgotrajnega postopka sklepanja gradbene pogodbe ohraniti samo v primeru, če se kot podlaga za uporabo te določbe vzame cena elementov, ki je veljala v trenutku, ko je izvajalec gradbenih del pripravil svoj predlog pogodbene cene. To pa je trenutek priprave ponudbe oziroma, zaradi varovanja nasprotnega interesa, trenutek, ko je ponudba prispela k naročniku.⁹

Pri postopkih javnega naročanja je nadalje pomembna še ena okoliščina, in sicer dejstvo, da se v veliki večini postopkov javnega naročanja ponudnik in naročnik o vsebini pogodbe ne pogajata ter je pogodba sklenjena z vsebino, kot jo je pripravil naročnik. Takšen način sklepanja pogodbe ima vse znake splošnih pogodbenih pogojev. Pri tem je treba upoštevati, da je institut splošnih pogodbenih pogojev v pravni ureditvi OZ urejen kot splošen pravni institut in pride v poštev tudi pri gospodarskih pogodbah. Poleg splošnih pravil o ničnosti pogodb se za pogodbe, pri katerih se kot tehnika sklepanja uporabljajo splošni pogodbeni pogoji, uporablja tudi posebno pravilo o ničnosti, ki je določeno s prvim odstavkom 121. člena OZ. Z njim je določeno, da so nična določila splošnih pogojev, ki nasprotujejo samemu namenu sklenjene pogodbe ali nasprotujejo dobrim poslovnim običajem. Oba ničnostna razloga izhajata iz splošnih pravil in bolj kot ne opozarjata, da je treba biti pri presoji splošnih pogodbenih pogojev previden in upoštevati temeljna načela, kamor pa pri gradbeni pogodbi spada tudi ohranitev ekvivalence medsebojnih dajatev. Ponudnik v postopku javnega naročanja tako nima možnosti, da bi lahko uveljavljal svoj interes, da se kot izhodišče za izračun spremembe cen vzame stanje cen ob ponudbi, čeprav sam izvršuje vse svoje izračune v tem trenutku in pozna stanje cen. Zato je v takšnih okoliščinah sklepanja pogodbe mogoče ponudnika obravnavati kot gospodarsko šibkejšo stranko in uporabiti posebna pravila, ki varujejo stranko, ki pristopa k vnaprej pripravljeni pogodbi. Ponudnikom gradbenih del v postopkih javnega naročanja tako ni mogoče očitati, da bi si morali pri sklenitvi pogodbe posebej zagotoviti, da se pri uporabi instituta spremembe pogodbene cene po 656. členu OZ kot podlaga za izračun vzamejo cene iz ponudbe.¹⁰

Prof. dr. Juhart je ob zaključku pojasnil še uporabo Pravilnika o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jo v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja, o čemer si lahko več preberete v strokovni publikaciji Zbornik sodobno obligacijsko pravo 2023. Tam lahko najdete tudi odlično razčlenjene pravice izvajalcev do razlik v ceni, ki sta jih na praktičnih primerih predstavila odvetnika Jakob Ivančič in Nebojša Vučković iz Odvetniške pisarne Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji. Prav tako pa je v zborniku na voljo analiza različnih položajev, povezanih s spremembo cene pri gradbeni pogodbi, ki jo je odvetnik Luka Brezovec pripravil skupaj s pogodbenimi dikcijami, za katere meni, da so primer dobre prakse.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!

Opombe:

¹ Furlan, Mojca, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 58.
² Furlan, Mojca, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 58-59.
³ Furlan, Mojca, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 59.
⁴ Furlan, Mojca, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 59.
⁵ Furlan, Mojca, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 62.
⁶ Furlan, Mojca, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 62-63.
⁷ Furlan, Mojca, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi zaradi spremembe cen elementov, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 63.
⁸ Prof. dr. Juhart, Miha, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi, sklenjeni v postopku javnega naročanja, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 75.
⁹ Prof. dr. Juhart, Miha, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi, sklenjeni v postopku javnega naročanja, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 75.
¹⁰ Prof. dr. Juhart, Miha, Sprememba cene pri gradbeni pogodbi, sklenjeni v postopku javnega naročanja, Zbornik Sodobno obligacijsko pravo 2023, str. 76.