TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 556/2002 z dne 13. 11. 2003 se ne sprejme.

Ni v nasprotju s pravico do povračila škode (26. člen Ustave) pravno stališče, da pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja ni mogoče enačiti z oceno, da je sporna sodna odločba (v smislu instančne presoje) nepravilna in nezakonita. Enako velja za stališče, da proces odločanja ni protipravno dejanje in da je narava odločanja taka, da pogosto omogoča različno presojo izvedenih dokazov in različno pravno presojo ter da sodnik (oziroma država za ravnanje sodnika) ne more odškodninsko odgovarjati za razlago prava znotraj meja danih pooblastil. Prav iz razloga, da je zaradi nižjega standarda za izdajo začasne odredbe (verjetnost utemeljenosti zahtevka) možno, da se naknadno izkaže, da je bila začasna odredba neutemeljena, ZIZ v 279. členu določa, da ima dolžnik pravico od upnika zahtevati povračilo škode, ki mu je bila prizadejana z začasno odredbo, ki je bila neutemeljena.