TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Zakonodajne zahteve

Pojem, sestavo in delovanje nadzornega odbora kot enega od občinskih organov ureja Zakon o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS). Opredeljuje ga kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini, katerega naloge so ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti ravnanja s premoženjem občine, porabe proračunskih sredstev in finančnega poslovanja uporabnikov teh sredstev.[1] O ugotovitvah, ocenah in mnenjih v povezavi s konkretnim postopkom nadzora člani nadzornega odbora izdelajo poročilo, ki so ga dolžni obravnavati drugi organi občine (župan, občinski svet) in organi porabnikov proračunskih sredstev.[2] V primeru, da ugotovijo hujše kršitve predpisov ali hujše nepravilnosti pri poslovanju občine, so dolžni člani nadzornega odbora obvestiti tudi pristojno ministrstvo in Računsko sodišče.[3]

Člani nadzornega odbora, ki svojo funkcijo sicer opravljajo nepoklicno, so imenovani ali razrešeni s strani občinskega sveta.[4] Natančno število slednjih je določeno v Statutu občine. Postopek imenovanja se začne z javnim razpisom, na podlagi katerega komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno telo občinskega sveta, temu predlaga ustreznega kandidata. Pri imenovanju članov nadzornega odbora mora biti dosledno upoštevano tudi načelo nezdružljivosti funkcij, zajeto v tretjem odstavku 32.a člena ZLS.

2. Izobrazbena struktura članov nadzornega odbora

ZLS oziroma drugi zakoni, ki urejajo materijo lokalne samouprave, ne predpisujejo stopnje izobrazbe članov nadzornega odbora občine. Kljub temu je slednja kot zahteva za kandidaturo običajno določena v Statutu posamezne občine.

Generalno gledano imajo občine v Statutih za člane nadzornih odborov povečini zapisano zahtevo po vsaj VI. stopnji izobrazbe (večje ter mestne občine tudi VII. stopnji izobrazbe). Kumulativno se zahteva še določeno obdobje delovnih izkušenj s finančno-računovodskega (ali pravnega) področja.

3. Problemi v praksi – izobrazbena struktura manjših občin

V manjših občinah, predvsem tistih, ki imajo problem z visoko stopnjo odseljevanja, majhnim številom prebivalstva ter dolgotrajno nizkim naravnim prirastom, se pojavlja težava pri izpolnjevanju kriterija stopnje izobrazbe kandidatov za člana nadzornega odbora. Upoštevaje dejstvo, da mora biti kandidat običajno občan s stalnim prebivališčem v občini, prijav na razpisana mesta pogosto ni oziroma so neustrezne. V praksi se torej poraja vprašanje, ali je v takih primerih smiselno nižanje kriterija stopnje izobrazbe članov nadzornega odbora, predvsem z namenom, da se zagotovi normalno delovanje enega od temeljnih organov občine.

V teoriji se nižanje stopnje izobrazbe ne zdi preudarno. Naloge, ki jih imajo člani nadzornega odbora kot organa, ki bdi nad celotno javno porabo občine, so zahtevne in terjajo obsežno strokovno podkovanost. Teoretičnega dela slednje ni mogoče zagotoviti (niti preverjati) drugače kot z izkazovanjem primerno visoke stopnje izobrazbe iz ustreznega področja.

Na drugi strani je potrebno biti pragmatičen in nasloviti težave, s katerimi se sooča vse več manjših občin, to je pomanjkanje strokovnega kadra že za določene poklicne funkcije ali celo zaposlene v občinski upravi. Prioriteta namreč ostaja zagotavljanje nemotenega delovanja vseh temeljnih nalog in organov občine.

4. Sklepno

Ustrezen kompromis lahko predstavlja znižanje zahtevane stopnje izobrazbe kandidatov za člana nadzornega odbora ob hkratnem povišanju pogoja dobe delovnih izkušenj iz ustrezne smeri. Kandidat za člana nadzornega odbora tako še vedno izkazuje določeno mero teoretičnega znanja, podkrepljenega z obsežnimi praktičnimi izkušnjami. Priporoča se, da je oboje pridobljeno na finančno-računovodskem ali pravnem področju.[5]

Seveda je sprememba pogojev za zasedbo funkcije v občinskih pravnih aktih le eden izmed načinov zagotavljanja delovanja strokovnega nadzornega odbora. Veliko bolj zaželeni so ukrepi, s katerim se zadrži strokovni kader v občini. Sem lahko sodijo različne štipendije, spodbude za mlade družine, subvencije plačila komunalnega prispevka, zagotavljanje ustreznega števila mest v vrtcih, skrb za redne, hitre in kvalitetne prometne povezave z večjimi mesti itd. Omenjeni način od vpletenih nedvomno zahteva večjo kreativnost, angažiranost in stopnjo sodelovanja, vendar pa so učinki mnogo bolj daljnosežni od zagotovitve primernega kandidata za nadzorni odbor.

Opombe:

[1] Določba 32/I ZLS.

[2] Določba 32/VI ZLS.

[3] Določba 32/III ZLS.

[4] Določba 32.a/I, II, V.

[5] Določene občine v določbah Statutov celo navajajo, da imajo prednost osebe z določenim nazivom (npr. pooblaščeni revizor po zakonu – Statut MOL (uradno prečiščeno besedilo) UL RS št. 31/21)