TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če udeleženec v prometu na parkirišču, ki je sestavni del ceste in dostopno neomejenemu številu oseb in vozil, krši cestno-prometne predpise, s posledicami, določenimi v 251. čl. KZ RS, stori s tem kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa in ne splošno ogrozitveno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 240. čl. KZ RS.

S pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je bil obdolženec spoznan za krivega hudega kaznivega dejanja zoper splošno varnost po 3. odstavku 247. v zvezi s 4. odstavkom 240. člena KZ RS, ki ga je storil s tem, 'da dne 21.8.1989 ob 11.50. uri, ko je pred stanovanjsko hišo v Š. na parkirnem prostoru ustavil tovorno vozilo, z namenom, da skupaj z J.V., ki je stal med objektom in zadnjim delom kesona, raztovori plinske jeklenke, pa ni do konca zatisnil ročne zavore oziroma postavil ročice menjalnika v prvo prestavo in se pri tem ni zavedal, da lahko nastane prepovedana posledica, pa bi se bil glede na svoje vozniške izkušnje in glede na dejstvo, da je bil teren parkirnega prostora nagnjen proti objektu, tega moral in mogel zavedati, pa je prepovedana posledica res nastala, saj se je tovorno vozilo začelo pomikati nazaj proti objektu in je zadnji del kesona na tovornem vozilu z vso težo stisnil k vratom objekta J.V., v posledici česar je ta utrpel zlom drugega in tretjega rebra levo, rano na desni strani vratu, rano na desni roki in kominutivni zlom leve lopatice, zaradi česar je bil začasno nezmožen za vsakršno delo'. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, v kateri mu je bila določena kazen 3 mesece zapora s preizkusno dobo enega leta.

Zoper to sodbo je javni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri je trdil, da je bila z njo v škodo obdolženca kršena določba 1. odstavka 240. člena KZ RS, na način po 4. točki 365. člena ZKP, ter predlagal, naj se napadena sodba spremeni tako, da se obdolženčevo dejanje pravno opredeli kot kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa po 1. in 3. odstavku 251. člena KZ RS, po tem členu pa naj se obsojencu določi tudi kazen.

V sodbi, s katero je ugodilo zahtevi za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče RS navedlo:

'V obravnavanem primeru gre za dejanje, ki je bilo storjeno na parkirnem prostoru pred stanovanjsko hišo (in gostiščem). Pri tem Javni tožilec RS v zahtevi za varstvo zakonitosti utemeljeno opozarja na predpise, ki parkirišče štejejo kot sestavni del ceste. Tako po določbi 6. alinee 1. odstavka 57. člena Zakona o cestah (Ur. l. SRS, št. 2/88) cesto med drugim sestavljajo tudi parkirišča, kot objekt za potrebe ceste pa je treba šteti parkirišče tudi po določbi 14. člena ZTVCP. Obravnavano parkirišče je tudi dostopno neomejenemu številu oseb in vozil in se zato, enako kot na cesti, tudi na njem opravlja javni promet, ki ga urejajo cestnoprometni predpisi. Javni tožilec RS ima tudi prav, ko nadalje trdi, da je obdolženec s svojimi opustitvami kršil cestnoprometne predpise, ki urejajo ravnanje voznikov na parkiriščih. To je 77. člen ZTVCP, ki nalaga vozniku, da preden zapusti vozilo na cesti, ukrene vse potrebno, da vozilo ne more samo kreniti z mesta, na katerem ga je pustil. Podrobneje določa voznikove obveznosti 1. točka 12. člena Pravilnika o pravilih cestnega prometa (Ur. l. SRS, št. 3/83), po kateri mora voznik, ko vozilo parkira, postaviti ročico menjalnika v ustrezni prenos (v prvo prestavo ali v prestavo za vožnjo nazaj) in po potrebi pritegniti parkirno zavoro.

Čim gre torej za kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa s strani udeleženca v prometu in s posledicami, določenimi v 251. členu KZ RS, je treba dejanje pravno opredeliti po tej specialni določbi, torej kot kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa, ne pa kot splošno ogrozitveno kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti po 240. členu KZ RS.

S tem, da je sodišče prve stopnje obsojenčevo dejanje napačno pravno opredelilo kot kaznivo dejanje zoper splošno varnost po 3. odstavku 247. člena v zvezi s 4. odstavkom 240. člena KZ RS, za katerega je v 3. odstavku 247. člena KZ RS predpisana kazen zapora do petih let, namesto pravilno kot kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa po 1. in 3. odstavku 251. člena KZ RS/1989, za katerega je po noveli KZ RS iz leta 1989 (Uradni list SRS, št. 33/89), ki je v času sojenja že veljala, predpisana denarna kazen ali zapor do treh let, je v obdolženčevo škodo kršilo kazenski zakon'.

Opisano kršitev kazenskega zakona je Vrhovno sodišče RS odpravilo tako, da je s spremembo pravnomočne sodbe obsojenčevo dejanje pravno opredelilo kot kaznivo dejanje ogrožanja javnega prometa po 1. in 3. odstavku 251. člena KZ RS, v posledici te milejše pravne opredelitve kaznivega dejanja od tiste v pravnomočni sodbi, pa je tudi znižalo v pogojni obsodbi določeno kazen s treh na dva meseca zapora.