TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi višje državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zoper obdolženo S.S. in obdolženo pravno osebo B. d.o.o. (osebni podatki kot v izreku izpodbijanega sklepa)

uvede preiskava,

ker je podan utemeljen sum, da je obdolžena S.S. storila kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika in kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika, obdolžena pravna oseba B. d.o.o. pa je kazensko odgovorna za kaznivo dejanje davčne zatajitve po prvem odstavku 249. člena Kazenskega zakonika in kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena Kazenskega zakonika v zvezi s prvim odstavkom 42. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 3. točko 4. člena ter 7. in 9. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, in sicer

I. S.S. je kot direktorica družbe B. d.o.o., z matično št. 8109273000, s sedežem na naslovu Strossmayerjeva ulica 26, pošta M., v časovnem obdobju od 18. 2. 2018 do 18. 1. 2019, v M.,

1. z več ravnanji, zato da bi se kdo drug, to je družba B. d.o.o. delno izognila plačilu davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih in pravnih oseb, dala lažne podatke o drugih okoliščinah, ki vplivajo na ugotovitev davkov, prispevkov ali drugih predpisanih obveznosti fizičnih in pravnih oseb, s čimer je preslepila organ, pristojen za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem teh obveznosti, pa je skupna višina neporavnanih obveznosti ali obveznosti, ki se jim je izogibala v obdobju največ dvanajstih zaporednih mesecev, dosegla veliko premoženjsko vrednost, s tem, ko je v časovnem obdobju od 18. 2. 2018 do 18. 1. 2019 v nasprotju s prvim odstavkom 10. člena Zakona o davčnem postopku (UL RS, št. 117/2006 z vsemi spremembami in dopolnitvami; ZDavP-2) in 4.b točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 delavcem, zaposlenim v družbi B. d.o.o., izplačevala neobdavčene dnevnice, kljub temu da za to niso bili izpolnjeni zakonski pogoji iz 4.b točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, ki določa, da zaposlenemu v primeru napotitve, ki traja neprekinjeno do največ 30 dni, pripada povračilo stroškov prehrane za vsak delovni dan v času napotitve in se ta ne všteva v davčno osnovo do višine in pod pogoji, kot veljajo za povračilo stroškov prehrane na službeni poti (v višini dnevnic), saj so se takrat, ko bi naj po podatkih delodajalca opravljali delo v Sloveniji in bi naj s tem prišlo do prekinitve daljše napotitve na delo v tujino, zaposleni dejansko nahajali v tujini, kar je davčni organ ugotovil ob analizi bančnih računov zaposlenih, vsled česar niso bili izpolnjeni pogoji za izplačevanje neobdavčenih dnevnic, prav tako pa je sprejela odločitev, da se zaposlenim poleg plače na njihove TRR nakazujejo še gotovinski pologi, ki pa niso bili zajeti v oddane obračune davčnih odtegljajev (REK obrazce) za časovno obdobje od januarja do decembra 2018, kar pomeni, da je davčnemu organu v predloženih REK obrazcih lažno prikazovala nižje dohodke zaposlenih, kot so jih dejansko imeli, ter s tem preslepila Finančno upravo Republike Slovenije, torej organ ki je pristojen za odmero davkov in prispevkov od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve, pri čemer od zneskov dejanskega dohodka zaposlenih tudi ni plačala predpisanih prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine, čeprav bi jih morala, s čimer je ravnala v nasprotju s 57., 59., 281., 283., 284., 285., 352. in 353. členom Zakona o davčnem postopku (UL RS, št. 13/11 – UPB; ZDavP-2), 36., 37. in 127. členom Zakona o dohodnini (UL RS, št. 13/11 – UPB; ZDoh-2), 2., 3. in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (UL RS št. 5/1996 s spremembami in dopolnitvami; ZPSV) ter četrtim odstavkom 6. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (UL RS, št. 96/12 z vsemi spremembami in dopolnitvami; ZPIZ-2) in 144. členom ZPIZ-2 ter v nasprotju s 50. členom Zakona o zdravstvenem zavarovanju (UL RS, št. 72/06 z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZZVZZ) in z 10. členom Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (UL RS, št. 26/14 z vsemi spremembami in dopolnitvami; ZSDP-1), kar je storila zaradi izognitve plačilu akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve in obveznosti iz naslova prispevkov iz delovnega razmerja, na tak način pa je kot odgovorna oseba navedene družbe dosegla, da se je družba B. d.o.o. izognila plačilu:

- prispevkov za zdravstveno zavarovanje v višini 18.839,98 EUR,

- prispevkov za starševsko varstvo v višini 291,76 EUR,

- prispevkov za zaposlovanje v višini 462,46 EUR,

- prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 35.322,06 EUR,

- prispevkov za poškodbe pri delu v višini 787,38 EUR,

- akontacije dohodnine - davka od dohodkov iz zaposlitve v višini 26.000,13 EUR,

kar skupaj znaša 81.703,77 EUR in predstavlja veliko premoženjsko korist, ki jo je na škodo proračuna Republike Slovenije pridobila tej družbi;

2. ni ravnala po predpisih o plačilu predpisanih prispevkov in je tako prikrajšala delavce za pravice, ki jim pripadajo, pri tem pa so bile kršene pravice 52 delavcem, ko v nasprotju z 2. in 3. členom ZPSV in v nasprotju s 152., 153. in 158. členom ZPIZ-2, v zvezi s četrtim odstavkom 6. členom ZPIZ-2 ter v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 352. člena ter drugim odstavkom 353. člena ZDavP-2, ko za gotovinske pologe ter za neupravičeno izplačane neobdavčene dnevnice, ki jih je plačala delavcem, ni poskrbela za obračun zakonsko predpisanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz njihovih dejanskih bruto plač na predpisanih REK obrazcih za obdobje dela od januarja 2018 do decembra 2018, ampak je REK obrazce oddala v nižjih zneskih, ter spodaj navedenih prispevkov PIZ ob izplačilu neto plač ni obračunala in nato v dejanski višini ni plačala za naslednje delavce:

Preiskava se v skladu s prvim odstavkom 167. člena ZKP zoper določeno osebo začne, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pri čemer za presojo obstoja utemeljenega suma ni potrebno, da so v predkazenskem postopku zbrani vsi dokazi, pač pa, da so ugotovljena tista dejstva in zbrani tisti dokazi, ki utemeljujejo sklepanje, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Pri presoji utemeljenega suma je potrebno upoštevati vsebino dokazov ter iz njih izhajajoča dejstva in na njihovi podlagi sklepati, ali je izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ne presoja pa se verodostojnost posameznih (nasprotujočih si) dokazov, ker je takšna ocena vselej pridržana glavni obravnavi, če v nadaljnjem postopku pride do njene izvedbe.