TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

Sodišče prve stopnje ni zmotno uporabilo materialnega prava. Pravilno je njegovo stališče, da se kot osnova za izračun nagrade za unovčenje in razdelitev posebne stečajne mase v konkretnem primeru upošteva višina poplačila ločitvenih upnikov, ta pa se izračuna kot "neto" vrednost po odštetju vseh stroškov, vključno z nagrado upravitelju.

Določbo o sorazmernem delu nadomestila si upravitelj drugače razlaga kot sodišče. Pri tem je bistveno, da sešteti sorazmerni deli nadomestila ne smejo znesti več od nadomestila, ki gre upravitelju glede na višino celotnega zneska, ki je bil v določenem stečajnem postopku predmet razdelitve.

Upravitelj je v stečajnem postopku organ postopka zaradi insolventnosti, ne pa šibkejša stranka. Pritožnik s trditvami o svoji edini pravilni razlagi 7. člena Pravilnika, ki je v skladu z zakonom in Ustavo RS, ni uspel omajati zakonitosti odločitve sodišča prve stopnje.

Upravitelj tudi neutemeljeno uveljavlja kršitev pravil postopka, ker sodišče prve stopnje ni v skladu z določbo prvega odstavka 365. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče s sklepom o prvi razdelitvi odloči o ugovorih iz 364. člena tega zakona, odloči o odmeri sorazmernega dela nadomestila upravitelju iz 3. točke četrtega odstavka 103. člena tega zakona in določi končni načrt prve razdelitve, odločilo o nagradi upravitelju že s sklepi o razdelitvah, pač pa s posebnim sklepom, kar naj bi vplivalo na pravilnost odločitve o končnih razdelitvah. Upravitelj nima procesne legitimacije za pritožbo zoper sklep o končni razdelitvi, zato njegovo sklicevanje na vpliv kršitve določb postopka na pravilnost sklepa o končni razdelitvi, ne more biti relevantno.