TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Denacionalizacija
Vračanje odplačno pridobljene nepremičnine
Vprašanje:
Zavezanec je na podlagi kupoprodajne pogodbe pridobil 43/257 hiše, v
kateri opravlja registrirano (trgovsko) dejavnost. Upravičenec
zahteva vrnitev nepremičnin v last in posest.
Kakšno pravico ima denacionalizacijski upravičenec do zemljišča, ki
ga je zavezanec odplačno pridobil? Kako ravnati ob cenitvi zemjišč za
potrebe privatizacije ter ali se lahko to zemljišče vnese v cenilni
elaborat? V primeru, da se lahko lastnini, kako ravnati z odplačno
pridobljenim delom zemljišča?
Odgovor:
V zvezi z navedenim primerom bo moral upravni organ v ugotovitvenem
postopku razjasniti vrsto vprašanj, ki so pomembna za pravilno
odločitev o sami stvari. Iz odločbe o podržavljanju (in če so
izpolnjeni tudi drugi pogoji po 62. čl. zakona o denacionalizaciji -
v nadaljevanju ZDen) se da sklepati, da je zahteva za
denacionalizacijo utemeljena, saj je nepremičnina, ki je predmet
denacionalizacije bila podržavljena. Glede na določbo 1. odst. 51.
čl. ZDen je zavezanec za vrnitev stvari pravna oseba, v katere
premoženju so stvari, ki se po tem zakonu vrnejo upravičencu. Če
pravna oseba ima nepremičnino, ki je predmet denacionalizacije, med
svojimi sredstvi, se šteje za zavezanca in je nepremičnino dolžna
vrniti upravičencu v last in posest, če so izpolnjeni še drugi
pogoji, ne glede na dejstvo, da je zavezanec nepremičnino pridobil z
odplačnim pravnim poslom.
Pri reševanju tega vprašanja so pomembne še nekatere okoliščine, ki
bodo v končni posledici odločilne pri odgovoru na vprašanje, ali je
možno zemljišče, ki je predmet denacionalizacije, vrniti v last in
posest.
Iz predloženih listin se da sklepati, da je predmet zahtevka
funkcionalno zemljišče, ki pripada stavbi kot taki. V primeru, da se
vrne celotna hiša, se vrne tudi stavbno zemljišče. Če je predmet
vračanja samo pripadajoči idelani delež hiše (kar iz predloženih
listin ni razvidno), je predmet vračanja tudi idelani delež
funkcionalnega zemljišča, ki pripada hiši. Pri tem so lahko omejitve,
ki jih določa 2. odst. 32. čl. ZDen. Pri odločanju o vprašanju, ali
se del nepremičnine, ki je med sredstvi zavezanca, vrača upravičencu,
je med drugim pomembno, ali je upravičenec skladno z 11. čl. zakona o
lastninskem preoblikovanju podjetij (Ur.l. RS, št. 55/92, 7/93 in
31/93) v prekluzivnem roku (do 7.6.1993) podal predlog o prepovedi
razpolaganja s stvarmi, ki so predmet zavarovanja. Če upravičenec ni
podal predloga iz 11. čl. ZLPP, potem je zamudil prekluzivni rok in
lahko terja svoja upravičenja le do slovenskega odškodninskega sklada
oziroma države Slovenije. Če je pravilno vložen predlog za
zavrovanje, je zavezanec dolžan izločiti nepremičnino, ki je predmet
zavarovanja iz lastninskega preoblikovanja in jo do pravnomočnosti
odločbe o denacionalizaciji uporabljati kot dober gospodar. Ne glede
na to, ali je upravni organ izdal začasno odredbo o prepovedi
razpolaganja (čeprav bi jo moral izdati v 60 dneh od vložitve
predloga), bo zavezanec moral navedeno nepremičnino izločiti iz
lastninskega preoblikovanja.
Čeprav je zavezanec nepremičnino pridobil z odplačnim pravnim poslom,
bo upravni organ moral odločiti tako, da se podržavljena nepremičnina
(če so izpolnjeni prej omenjeni pogoji) vrne upavičencu. Zavezanec pa
ima pravico, da v denacionalizacijskem postopku ali izven
denacionalizacijskega postopka, skladno z določilom 73. čl. ZDen,
zahteva odškodnino po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu
nepremičnin v družbeni lastnini.