TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep:

- v drugi alineji I.b. točke izreka spremeni tako, da vrednost nepremičnine ID znak: parcela X 1 znaša 5.012,44 EUR (vrednost gozdnega dela te nepremičnine na dan 12. 6. 2020 znaša 202,14 EUR, vrednost kmetijskega dela te nepremičnine na dan 27. 4. 2019 pa 4.810,30 EUR);

- v zadnji vrstici I.b. točke izreka pa spremeni tako, da skupna vrednost parcel ID znak: parcela X 2, ID znak: parcela X 1 in ID znak: parcela X 3 znaša 15.960,15 EUR;

sicer pa se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijani I.a. točki, izpodbijanem, a nespremenjenem delu I.b. točke ter v izpodbijani II. točki izreka potrdi.

II. Dolžnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Gozdna zemljišča lahko pravilno in verodostojno oceni le izvedenec s tega področja, medtem ko A. A. kot cenilka za gradbeno stroko in za kmetijska zemljišča za navedeno področje ni bila imenovana za cenilca oziroma za to področje nima ustrezne strokovne izobrazbe (kar jasno izhaja iz imenika sodnih izvedencev in cenilcev, iz same glave cenitvenega poročila in žiga cenilke na cenitvenem poročilu). Njena cenitev gozdnega dela nepremičnine ID znak parcela X 1 je zato neupoštevna in se sodišče nanjo ne bi smelo opreti, temveč je glede ugotovitve vrednosti tega dela parcele treba upoštevati cenitev izvedenca za gozdna zemljišča B. B. (do katere se je kljub opisanemu napačnemu zaključku vsebinsko opredelilo tudi že sodišče prve stopnje).

Dolžnica niti ne pove, kako bi njena prisotnost na ogledu lahko vplivala na ugotovitev vrednosti in zakaj bi bila zaradi njene prisotnosti pri ogledu ocenjena tržna vrednost tega dela nepremičnine drugačna. Z očitki o kršitvi pravice do udeležbe v postopku dolžnica ne more uspeti, saj ji je bila kontradiktornost zagotovljena z vročitvijo izdelane cenitve in odgovorov v izjavo skladno s petim odstavkom 178. člena ZIZ.

Izbira metode cenitve je prepuščena cenilcu, ki ga sodišče določi, saj mora cenilec pri svojem delu upoštevati določila zakonov in svoje delo opraviti redno, vestno, v skladu s pravili znanosti in stroke.

Notranji ogled ni nujno potreben in cenilec ob onemogočitvi le-tega cenitev lahko vseeno strokovno opravi, če ima na razpolago dovolj ostalih kvalitetnih podatkov o površinah, stanju in opremljenosti objekta ter celotne nepremičnine. Cenilka je glede tega tako v mnenju kot v pripombah pojasnila, da je cenitev napravila ob predpostavkah, da je notranjost stavbe v skladu s stanjem zunanjosti in z obdobjem gradnje ter da so podatki iz uradnih evidenc pravilni in točni. Dolžnica glede tega ni podala nobenih konkretnih navedb in ni navedla, kaj naj bi bilo v notranjosti stavbe takšnega, da bi odstopalo od stanja zunanjosti in bi lahko pomembno vplivalo na vrednost nepremičnine, ravno tako ni podala nobenih pojasnil, zakaj bi bila ob njeni morebitni prisotnosti na ogledu ocenjena tržna vrednost nepremičnin drugačna.

Izvršilni postopek je primarno pisen, zato narok niti ni obligatoren in ga sodišče izjemoma opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. Tudi cenilec zato v izvršilnem postopku svoje mnenje primarno izdela pisno, zaslišanje pa se izvede le, če so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti ali če obstaja dvom v pravilnost podane cenitve. Ker sta obe cenilni mnenji izdelani strokovno ter jasno in argumentirano utemeljeni ter notranje skladni, enako pa velja tudi za odgovore na pripombe dolžnice, ki so vsebinsko prepričljivi, izčrpni, natančni in razumljivi, ustno pojasnjevanje mnenja in njegovo dopolnjevanje glede s strani dolžnice ponavljanih navedb, do katerih sta se cenilca že prepričljivo in argumentirano opredelila, zato ni ne potrebno ne smotrno.

Vrednost nepremičnine se ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, zato so neutemeljene dolžničine pritožbene zahteve, da bi sodišče moralo vrednost nepremičnin ugotovitvi na dan izdaje sklepa.