TFL Vsebine / TFLGlasnik

O izboru

Tudi letošnji, petnajsti izbor Najuglednejših strokovnjakov je potekal podobno kot že vsa leta doslej. Glasovanje smo razdelili v dva dela. V prvem delu so uporabniki predlagali kandidate za vsako od treh kategorij, nato smo v drugem delu po tri finaliste iz vsake kategorije, ki so bili predlagani največkrat, dodali v končno glasovanje. To je potekalo od sredine oktobra do sredine novembra, glasoval pa je lahko vsak izmed 45.000 registriranih uporabnikov portala Tax-Fin-Lex, ki je svoj glas smel v vsakem koraku oddati le enkrat. Glasovalo je več kot 2000 uporabnikov.

Najuglednejši davčni strokovnjak za leto 2020 je postal mag. Ivan Simič. V svoji kategoriji je prejel 46,36% glasov. Drugo in tretje uvrščena sta bila Peter Jenko in mag. Saša Jerman.

Najuglednejši finančni strokovnjak za leto 2020 je postal dr. Marjan Odar. Prejel je 53,15% glasov. Za njim sta se uvrstila dr. Andrej Šircelj in dr. Branko Mayr.

Najuglednejši pravni strokovnjak za leto 2020 je postal dr. Andraž Teršek. Prejel je 40,29% glasov. Drugo in tretje uvrščena sta bila ddr. Klemen Jaklič in mag. Nina Scortegagna Kavčnik.

Pogovor z Najuglednejšim davčnim strokovnjakom, mag. Ivanom Simičem

TFLGlasnik:
Kako ocenjujete stanje davčne politike v Sloveniji? Ste predsednik Strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju v novi vladi, objavili ste že predlog nekaterih sprememb, vse so v smeri, ki ste jo že večkrat predlagali. Ocenjujete, da bodo vaši predlogi sprejeti?

mag. Ivan Simič:
Stanje davčne politike v Sloveniji ocenjujem kot solidno, še zmeraj pa ni takšna kot bi lahko bila. Slovenija bi s svojim geostrateškim položajem, strokovnjaki, ki jih ima in idejami, ki jih premorejo ti strokovnjaki, lahko bila vodilna na mnogih področjih. Žal pa je pri nas obdavčitev dela previsoka. Zaradi tega kot prvi korak pri razbremenitvi stroškov dela predlagamo uvedbo socialne kapice na bruto 6.000,00 evrov. Mnogi so zaradi previsoke obremenitve dela, predvsem visokih plač, že zapustili Slovenijo in so sedeže svojih uprav prestavili v države z nižjo obdavčitvijo. Do sedaj ni bilo vizije, da bi se pripravila davčna zakonodaja, ki bi privabila tuje fizične in pravne osebe, da bi Slovenijo izbrale za svoj center delovanja. Glede davčnih predlogov pa ocenjujem, da bo večina predlogov sprejeta do konca tega leta. Preostali predlogi pa bodo tema razprav v naslednjem letu, saj v nekaterih primerih gre za predloge, ki zajemajo več različnih zakonov. Velika večina deležnikov je predloge sprememb pozdravila. Zasledil sem le nasprotovanje stranke Levice in sindikatov, ki pa niso izrazili želje, da bi jim predstavil pripravljene predloge. Tako sem predloge sprememb predstavil sedmih poslanskim skupinam, GZS, OZS, SBC in mnogim drugim. Tudi LMŠ ni izrazil željo, da bi jim predstavil predlog sprememb.

TFLGlasnik:
Kako ocenjujete učinkovitost in nadzor trošenja države na eni strani in na drugi manj vplačanih davkov in ostalih dajatev v proračun v tem letu zaradi pandemije? Dejstvo je, da je to leto zares posebno in da bomo posledice pandemije čutili še naslednja leta, a ravno zato je potrebno imeti vzdržne finance in jasno strategijo.

mag. Ivan Simič:
Ocenjujem, da je nadzor trošenja države, glede na razmere v katerih se nahajamo, soliden in vzpostavljen. Dokaz sta tudi pred kratkim sprejeta proračuna. Zavedati se moramo, da razmere niso normalne zaradi pandemije, da državljani, podjetja, podjetniki in vsi ostali potrebujejo pomoč. Država je namenila velika sredstva za pomoč vsem navedenim. Sprejeto je bilo veliko število protikoronskih zakonov za pomoč vsem prej navedenim. Manj vplačanih davkov je predvsem zaradi manjšega obsega poslovanja, toda zadeve se izboljšujejo in moramo biti optimisti.

TFLGlasnik:
Kritični ste do dela inšpektorjev – različno opredeljevanje v istih zadevah, sporne in nepravilne odločitve, kar vse ste prikazali tudi na nedavni konferenci Poslovna forenzika. Kako lahko to rešimo?

mag. Ivan Simič:
Kritičen sem do dela nekaterih finančnih inšpektorjev, ki pri svojem delu zlorabljajo svoj položaj. Velika večina finančnih inšpektorjev odlično opravlja svoje in jih lahko samo pohvalim. V Fursu dobro vedo kdo so tisti, ki odločajo nezakonito in kdo so tisti, ki so dajali nezakonita navodila. Očitno ni prave volje za ureditev teh zadev. Menim, da bi posamezniki morali odgovarjati za nezakonite odločitve in bi iz svojega žepa morali poravnati vsaj zamudne obresti, katere mora država plačati zaradi nezakonitih odločitev, še posebej, če so na njih bili opozorjeni. Tako kot morajo odgovarjati podjetniki. Te zadeve so rešljive in enkrat sem že pokazal, kako se jih da rešiti. V času, ko sem bil direktor davčne uprave takšnih odločitev ni bilo.

Pogovor z Najuglednejšim finančnim strokovnjakom 2020, dr. Marjanom Odarjem

TFLGlasnik:
Kot dolgoletni direktor Inštituta za revizijo zelo dobro poznate finančno, še zlasti pa revizorsko stroko. Koliko lahko zaupamo poročilom revizorjev, kaj pravi forenzika, je ugled velikih svetovnih hiš dovolj, da jim verjamemo?

dr. Marjan Odar:
Prepričan sem, da našim revizorjem oziroma njihovim poročilom in mnenjem moramo zaupati. Seveda se tu in tam najdejo tudi kaki odkloni, ki pa celostne slike ne morejo spremeniti. Ugled pa si lahko nekdo pridobi le s strokovnostjo, neodvisnostjo in poštenostjo. Forenzične preiskave so lahko tudi del nalog, ki jih opravljajo pooblaščeni revizorji. To je del revizije v najširšem pomenu, ki naj bi jo izvajali pooblaščeni revizorji in za izvajanje teh poslov moraš imeti tudi ustrezno znanje, ki pa je v osnovi revizijsko in v tem kontekstu tudi ustrezne kompetence. Tako je tudi v svetu. Nekateri drugi, tudi takoimenovani samozvani forenzični računovodje, pa sem ne sodijo.

TFLGlasnik:
Kako vidite razvoj finančnega znanja naprej? Tu mislim tisto pravo znanje, pa razumevanje povezave z davki in tudi s pravnimi podlagami?

dr. Marjan Odar:
Znanja, tudi finančnega in pravnega ni nikoli dovolj. Več če veš, bolj ti je jasno, da še veliko ne veš. Neznanja pa je pri nas še veliko. Tudi pri pripravljavcih zakonov. Lahko to podkrepim s predvidenimi spremembami ZGD-1 glede definicije subjektov javnega interesa. Zakonodajalec mednje uvršča tudi družbe, kjer je država večinski lastnik. V normalnem zahodnem svetu je jasno, da so »public companies« delniške družbe in to je logično – tu je javni interes. To pa seveda ne velja za d.o.o., kjer je npr. le nekaj lastnikov (tudi če je to država, je država le eden od lastnikov). Izgleda, da bomo še v nečem, tudi zaradi neznanja, postali posebneži. Seveda so bili politiki in pripravljavci zakona tudi s strani stroke opozorjeni na to. Pa nič.

TFLGlasnik:
Poslovne finance so ključne za podjetništvo. So jih sedaj slovenski podjetniki in managerji že osvojili?

dr. Marjan Odar:
Nemci imajo en zelo ljubek izraz: Jain. Torej: da in ne. Nekateri so že pravi mački in se zelo dobro znajdejo v svetu financ, drugi pa ne. Bistvo pa mislim, da je drugje. Ali se tudi finančno zaneseš nase, na svoje zmožnosti, znanje itd. ali pa kličeš na pomoč državo. Ravno za ta čas je značilno, da je država s svojimi ukrepi za blažitev posledic krize na eni strani za nekatere zelo restriktivna, na drugi pa zelo darežljiva. Mislim, da so se že, ali se še bodo zaradi teh ukrepov nekateri začeli obnašati drugače. V nekaterih primerih bodo ti ukrepi delovali kar »antipodjetniško«, saj je za nekatere sedaj bistvo podjetništva v prizadevanjih kako dobiti čim več pomoči od države. No, za to pa je kriva tudi država. Seveda pa bomo vse te pomoči vsi, skupaj z našimi otroci, še dolgo odplačevali.

Pogovor z Najuglednejšim pravnim strokovnjakom, dr. Andražem Terškom

TFLGlasnik:
Prvič ste izbrani za Najuglednejšega pravnika, kaj vam to pomeni? Ugleda kot kategorije, ki jo iščemo, namreč nismo izbrali naključno – pomeni pokončno držo, profesionalnost in priznanje v stroki.

​dr. Andraž Teršek:
Dogajanjem, ki imajo naravo tekmovanja, pripisujem velik pomen samo pri športu. Pa tudi ta tekmovanja ne doživljam več niti približno podobno tekmovalno, kot sem jih včasih. Ko gre za stroko, znanost in poklic, to in podobna tekmovanja doživljam predvsem kot prepoznavnost javnega dela, kot naklonjenost ljudi javnemu delu posameznika in kot odraz volje ljudi, da svojo naklonjenost izrazijo z odprtjem spletne strani in natipkanjem posameznikovega imena in priimka oziroma s klikom na krogec pred njegovim imenom. Je pa prijetno, deloma je lahko tudi motivacijsko in vzpodbudno, če del stroke in del javnosti v poklicnem delu posameznika, v njegovih javnih aktivnostih prepozna kakovost, če je do tega prizanesljiva in razumevajoča, če temu sledi in če se odloči, da mu to sporoči v taki obliki. Morebitna podkrepitev prizanesljivega odnosa stroke in javnosti do posameznikovega dela z izraženim zaupanjem v to delo ali celo z izraženim zaupanjem do posameznika kot predstavnika določenega poklica, kot nosilca določene družbene vloge in hkrati do njega kot osebnosti okrepi občutek prijetnosti. Četudi te vrste izrazi naklonjenosti ne pogojujejo obsega in kakovosti posameznikovega dela, niti zanju niso bistveni ali odločilni, vendarle niso nepomembni. To sicer ni nekaj, ob čemer bi se odpirali šampanjci in vabili prijatelji na zabavo, je pa vsekakor prijetno. Še prijetneje je, če se to zgodi na posameznikovo presenečenje. A to ne spreminja ne življenja, ne dela, ne načel, ne poklicne in javne drže, ne dnevnega urnika, ne načrtov za prihodnost. Ta mora biti in ostati določena z načelnostjo, odločnostjo, s pogumom, z iskrenostjo, s poštenjem, prepričljivo etiko, z nedvomljivo moralo, s kakovostnim znanjem in z delavnostjo. S strokovno suverenostjo. Temu sem zavezan in temu bom ostal zavezan. Izraz naklonjenosti ljudi do posameznikovega dela in njegove osebnosti v teh težkih in izrednih časih pa morda res sproži malo intenzivnejši občutek prijetnosti kot sicer. Prijaznost, pozornost in naklonjenost ljudi tvojemu delu in osebnosti lahko v teh sila neprijetnih časih polepša dnevno rutino in za trenutek zrahlja kakšen neprijeten občutek. Ta trenutek pa hitro mine, ker delo čaka, z mislimi je človek že drugje, za vogalom pa ga pričakujejo nove grenkobe in manj prijetna doživetja.

TFLGlasnik:
Kako ocenjujete stanja prava v Sloveniji? Koliko zagotavlja pravno varnost vsakemu na vseh področjih in koliko je (marsikdaj) že preveč podrejeno politiki?​

​dr. Andraž Teršek:
Upam na razumevajočo prizanesljivost​, da na to vprašanje, ki sem ga v taki obliki in s tako vsebino prejel že nepreštevno velikokrat, ne bom odgovoril s ponovitvijo enega od nepreštevnih in podobnih odgovorov. Ta čas, to družbeno stanje določajo predvsem tri lastnosti. Za moj okus, za moje mišljenje in za moje dojemanje družbene stvarnosti. Prva je dejstvo, da se že mesece družbeno življenje ureja in upravlja s podzakonskimi predpisi. Ta neobičajnost je zame poteza izrednosti družbenih razmer. Zato sem prepričan, tudi to pa sem že javno izrazil, da vlada v življenje ljudi in njihove ustavne pravice in svoboščine ne bi mogla, predvsem pa ne bi smela bolj poseči, kot je to storila in kot to počne v času, uradno označenem kot epidemija – tudi, če bi razglasila izredno stanje. Druga je moje ustavniško prepričanje, da vse oblastne odločitve, ki so v obliki prava zavezujoče, niso ustavno sprejemljive. Bodisi zato, ker so utemeljene na ustavno spornih delčkih veljavne zakonodaje, bodisi zato, ker niso vse dovolj jasne in ne omogočajo predvidljivosti prepovedanega in dovoljenega ravnanja ljudi, s tem pa na široko odpirajo vrata za samovoljo in arbitrarnost uradnih oseb, bodisi zato, ker so v očeh mojega uma že na prvi pogled očitno protiustavne, bodisi zato, ker niso v zadostni meri utemeljene s konkretno stvarno podlago, dejstvi, dokazi, strokovnimi študijami in analizami, ali pač niso primerno pojasnjene, korektno predstavljene in v praksi pravilno udejanjane. Tretjo lastnost imenujem policizem. Med prvim valom epidemije, ki sem ga tudi preživel v prostovoljni izolaciji, osamitvi in s pisanjem, sem iskal, zbiral in popisoval predvsem pozitivne zglede: ravnanja ljudi in dela uradnih oseb, predstavnikov države. Več sem jih objavil, nekaj vključil tudi v zadnjo knjigo Zapisi ustavnika v karanteni. Sedaj, med drugim valom epidemije, se je to močno spremenilo. Zlasti, ko gre za delo policije. Prvi val sem videl in doživel kot primer zglednega dela policije, spoznal sem njeno pozitivno plat, prepoznal njen prijazen obraz in izkusil njeno delo v službi ljudi in za ljudi. Zdaj je drugače. Ekscesov policizma, policijske samovolje, arbitrarnosti in psihičnega nasilja, občasno tudi terorja nad državljani je preveč, prepomembni so in bodo imeli dolgoročno negativne posledice. Ljudstvo teh, vse pogostejših negativnih skrajnosti dela prevelikega števila policistk in policistov ne bo pozabilo. Dokaj verjetno ljudstvo tega policiji tudi ne bo oprostilo. S tem pa se dela največja škoda vsem tistim policistkam in policistom, ki svoje delo še vedno, tudi v teh razmerah in v tem času, opravljajo dobro, strokovno, prijazno, vljudno, pravno dosledno, empatično, spoštljivo, človeško. Z zavedanjem, da so v službi ljudi in da je njihova primarna naloga pomoč ljudem. Vzpostavile so se okoliščine, ko se ljudje bojijo srečati policijo, pa ne zato, ker bi sami storili ali počeli kaj narobe, ampak že zato, da ne bi bili žrtve psihičnega, tudi kaznovalnega terorja. Odgovornost za to pripisujem zlasti dvema najvišjima vladnima funkcionarjema. Ne gre se sprenevedati, katerima. Očitno je. Delo večine drugih ministrov in ministric ocenjujem pretežno pozitivno, ali drugače, ne prepoznam večjih napak ali ponesrečenosti, ki bi jih želel kritično nasloviti in izpostaviti. Zato mi je, poleg ljudi, ki postanejo žrtve psihičnega terorja policizma, žal za vse tiste odlične nosilce in nosilke uniforme, pa tudi za vse tiste javne funkcionarje, ki delo opravljajo tako, kot ga morajo in kot je prav. In to se mi zdi ob vsem najbolj groteskno: da se lahko dve osebi v ustavni, pravni, socialni in demokratični državi 21. stoletja tako zlahka, tako neovirano, tako brez negativnih posledic, tako neodgovorno, brezskrbno, povrhu pa še tako zafrkljivo, do ljudi zaničljivo in žaljivo, do nacije poniževalno in zanjo škodljivo, igrata dnevno politiko. Od vseh dogajanj, tem, vprašanj in problemov tega časa to dejstvo najtežje razumem.

TFLGlasnik:
Kako ocenjujete delovanje pravne države Slovenije z vidika hitrosti zagotavljanja doseženih pravic v gospodarskih sporih? Kaj pa alternativno reševanje sporov?

​​dr. Andraž Teršek:
S temi temami se ne ukvarjam. Ponavljam pa že dlje časa, kaj razumem kot absolutne kratkoročne prioritete, Slovenije in EU. Kakovosten, učinkovit in dostopen sistem javnega zdravstva, spoštljiv in pošten odnos do ljudi, zaposlenih v tem sistemu, skrb za starostnike, neozdravljivo bolne in za ljudi, ki potrebujejo znatno pomoč za zadovoljitev minimalnih življenjskih potreb, skrb za otroke s posebnimi potrebami, invalide in delavce invalide, optimizacija sistema paliativne oskrbe in sistema DSO-jev, skrb za družine in otroke, skrb za starše šolajočih se otrok, skrb za ljudi, ki so ostali brez zaposlitve, ali celo brez dela - in teh je dnevno vse več. Povečana pozornost duševnemu zdravju, problemu samomorov, osamljenosti in socialne odrezanosti prevelikega števila ljudi. Soočanje z epidemijo strahu in tesnobe. Skrb, empatična, vljudna, prijazna in spoštljiva skrb za čustvena in psihična stanja ljudi. Celovita, resnicoljubna, iskrena, v jasen in razumljiv kontekst postavljena, a hkrati pomirjujoča in ohrabrujoča komunikacija z javnostjo in v javnem prostoru. Ta čas vidim kot priložnost za medije in predstavnike novinarskega poklica - zanje bi bil ta čas lahko zlata doba empatije, vživljanja v probleme ljudi, skrbi za Drugega, resnicoljubnosti, delovanja v službi ljudi, s hkratno neprizanesljivostjo za laži, polresnice, sprenevedanja, manipulacije in leporečja s figo v žepu na drugi strani. Bolj iščem informacije, bolj berem, analiziram in postavljam vprašanja, več je neizpodbitnih dokazov, da je vse našteto, pa še marsikaj zraven, zaenkrat samo nekaj, kar si želim, ne tisto, za kar zares gre.