TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se zavrneta pritožbi tožencev zoper I. in III. točko izreka prvostopenjske sodbe tudi v preostalem delu (tj. glede ohranitve sklepa o izvršbi VL 83932/2015 v veljavi glede zneska 1.183.018,12 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 12. 2016 do plačila ter glede 186,00 EUR izvršilnih stroškov iz I. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje ter glede stroškovne odločitve iz III. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje) ter se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje in

- v II. točki izreka tako, da so toženci dolžni tožniku v 15 dneh od vročitve te sodbe nerazdelno povrniti njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 2.779,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

II. Toženci so dolžni v 15 dneh od vročitve te sodbe nerazdelno povrniti tožniku njegove stroške revizijskega postopka v znesku 11.245,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka.

Ker je lizing le zbirni pojem za vrsto pojavnih oblik tega pogodbenega tipa, konkretne pogodbe ni utemeljeno podrejati zgolj enemu ali nekaterim zakonsko urejenim pogodbenim tipom, pač pa je treba pri analizi take pogodbe izhajati iz namena celotnega razmerja, ugotoviti njegovo podlago ter porazdelitev rizikov in interesnih bremen strank.

Sodišče druge stopnje je s tem, ko je pogodbena določila pogodbe o finančnem lizingu razložilo na način, da je plačilo zadnjega obroka zgolj pravica lizingojemalca in ne njegova obveznost, zmotno uporabilo materialno pravo.