TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob obravnavi pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek zaradi prekrška po 19. točki prvega odstavka 396. člena Zakona o bančništvu, kot je opisan v točkah 1. (a) in 1. (b) izreka odločbe o prekršku, zoper storilko pravno osebo ustavi iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških in da stroški, ki se nanašajo na ta del postopka o prekršku, bremenijo proračun.

II. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v nespremenjenih delih potrdi izpodbijana sodba.

Prekršek po 19. točki prvega odstavka 396. člena ZBan-3 je storjen, če banka ni vzpostavila ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom tega zakona. Prekrškovna norma torej inkriminira stanje nevzpostavitve ureditve notranjega upravljanja v skladu s 148. členom ZBan-3. Vzdrževanje tega stanja ni zakonski znak prekrška, temveč je prekršek storjen že z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice.

Glede prekrškov stanja velja, da so ti dokončani in zato storjeni že z nastankom protipravnega stanja kot prepovedane posledice, zaradi česar čas, ko prekrškovni organ ugotovi kršitev (obstoj protipravnega stanja), za določitev časa storitve tovrstnih prekrškov ni relevanten.

Sodišče prve stopnje mora po uradni dolžnosti poseči v izpodbijano odločbo o prekršku tudi v delu, ki se nanaša na (vse ali nekatere) sokršitelje, če pri njenem preizkusu ugotovi, da je za vse od njih podan obstoj katerega od razlogov iz drugega odstavka 62.a člena ZP-1, med katerimi je tudi razlog iz 3. alineje prvega odstavka 62.a člena ZP-1, tj. zastaranje pregona.