TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi državne tožilke se ugodi in izpodbijana sodba pod točko A v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se kazen, ki je bila obtoženca določena za kaznivo dejanje spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ-1, zviša na 5 (pet) let zapora, enotna kazen pa na 6 (šest) let zapora, medtem ko se pritožba obtoženčevega zagovornika kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih, a izpodbijanih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obtoženec je dolžan plačati stroške pritožbenega dela kazenskega postopka, ki so nastali v obliki sodne takse.

Ni moč soglašati s pritožbenim stališčem, da je sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaznega predloga po postavitvi izvedenca psihiatrične stroke za oškodovano P.L., prekršilo obtoženčevo pravico do obrambe po tretji alineji 29. člena Ustave Republike Slovenije in z nezadostno obrazložitvijo take odločitve tudi pravico iz 22. člena Ustave Republike Slovenije ter hkrati zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Res sicer je, da je sodišče prve stopnje predlagani dokaz zavrnilo s kratko obrazložitvijo, da spoznanje oškodovankine osebnosti, predvsem pa vpliv spolne zlorabe v otroštvu na njena nagnjenja in dojemanje spolnosti, ne bi v ničemer pripomoglo k ugotovljenem dejanskem stanju, medtem ko je ocena oškodovankine verodostojnosti stvar sodišča in ne izvedenca. Vendar je sodišče jasno in povsem določno povedalo, da predlagani dokaz ni pravno relevanten za razsojo v stvari, pri čemer je v dokaznem zaključku glede kaznivega dejanja spolnega nasilja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 171. člena KZ-1 oz. v drugem odstavku na 30. strani sodbe tudi konkretno pojasnilo, da oškodovanka na obtoženčeva spolna dejanja ni pristala in se jim je upirala, vendar je obtoženec njen odpor strl. Sodišče je torej tudi dodatno pojasnilo čemu predlaganega dokaza ni potrebno izvesti in zato ne drži, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Razlaga češ, da kolikor je izvedenec pregledal obtoženca, mora to storiti še z oškodovanko, da bo na podlagi njenih osebnostnih lastnosti moč oceniti verodostojnost izpovedbe, pravnorelevantnosti predlaganega dokaza tudi po oceni pritožbenega sodišča, ne utemeljuje.