TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi ter se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Upnica se je v predlogu za izvršbo označila s svojo firmo in svojim sedežem, kot bančna podružnica, vendar brez navedbe firme matičnega podjetja (ki je sicer identična firmi podružnice) in njegovega sedeža. Ker podružnica ni sposobna biti stranka, gre po ustaljeni sodni praksi za odpravljivo procesno pomanjkljivost. Zato bi moralo že sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 81. člena ZPP v zvezi z 80. členom ZPP stranko pozvati, naj popravi predlog tako, da navede osebo, ki je sposobna biti stranka; vendar pa je sodišče prve stopnje pomanjkljivost očitno spregledalo. Upnica se je nato s prvo naslednjo vlogo opredelila s firmo matičnega podjetja, njegovim sedežem ter svojo firmo in svojim sedežem. Sodišče prve stopnje bi moralo to navedbo šteti kot popravo (prvi odstavek 81. člena ZPP).

Napačna označitev v uvodu odločbe sodišča prve stopnje ni nujno odločilna. Glede na to, da gre pri podružnicah tujih podjetij za situacijo, ko ima nedvoumno pravno osebnost tvorba, v katero je podružnica vključena, in odprava pomanjkljivosti zato ne more pomeniti spremembe osebe stranke, ampak le drugačno označbo osebe, in glede na to, da se je upnica že sama pravilno označevala v postopku pred sodiščem prve stopnje (in tudi v pritožbi), bi moralo sodišče druge stopnje bodisi samo upoštevati popravo bodisi razveljaviti sklep sodišča prve stopnje z navodilom, naj ravna po določbi prvega odstavka 81. člena ZPP.