TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na vrhovnem sodišču je minuli četrtek potekalo delovno srečanje vrhovnih sodnikov s prvim predsednikom kasacijskega sodišča Francije Christophom Soulardom, ki je bil dan pred tem tudi častni gost in slavnostni govornik na prireditvi ob odprtju sodnega leta 2025. Srečanja s predsednikom Soulardom se je udeležilo devet vrhovnih sodnic in sodnikov s kazenskega in civilnega oddelka, poleg njih pa tudi predsednik vrhovnega sodišča dr. Miodrag Đorđević. Ob tem srečanju smo ga prosili za kratek pogovor.

TFL Glasnik:
Tudi v Franciji so izzivi učinkovitost in posledično sodni zaostanki. Kako se sodstvo v Franciji sooča s temi težavami?

Christophe Soulard:
Težave z delom so dejstvo. Očitno je, da nimamo dovolj sodnikov. Število sodnikov je premajhno. Če nas primerjate z drugimi evropskimi državami, smo pod povprečjem. V Franciji imamo polovico števila sodnikov na prebivalca v primerjavi z Nemčijo, Avstrijo ali morda Slovenijo. Imamo pa le tretjino števila sodnikov v primerjavi s Švico. Čeprav se število sodnikov trenutno povečuje, vseeno ne želimo čakati in iščemo tudi druge rešitve. Poskušamo biti učinkovitejši.

Žal to včasih pomeni, da je tam, kjer bi morali biti trije sodniki, na voljo le eden. To ni dobro, saj je bolje imeti tri sodnike zaradi razprave in posvetovanja. A poskušamo preprečiti zamude, saj se zavedamo, kako pomembno je za ljudi, da pravočasno prejmejo svojo sodbo. Zato si prizadevamo za večjo učinkovitost, še zlasti pri kazenskih zadevah, kjer težke primere obravnavamo na drugačen način kot lažje, da povečamo hitrost postopkov.

TFL Glasnik:
Kakšne vzvode imajo predsedniki sodišč, da sodnike motivirajo k večji učinkovitosti, ne da bi posegali v njihovo neodvisnost?

Christophe Soulard:
To je problem, saj predsedniki sodišč pravijo, da nimajo orodij za motiviranje sodnikov. Ne morejo jih sankcionirati ali jim zvišati plač. Seveda predsednik sodišča ne more posegati v odločitve sodnikov, vendar lahko opozori na zamude pri reševanju primerov. Če sodnik močno zamuja in ne opravlja svojih dolžnosti, se lahko proti njemu sproži disciplinski postopek. Seveda se to zgodi precej redko, a vendarle se znajdejo pred disciplinskim organom. V večini primerov težave rešujemo s pogovorom. Predsednik sodišča se pogovori s sodnikom in poskuša ugotoviti, kje je težava, ter predlaga rešitve. Če sodnik denimo porabi preveč časa za enostavne primere, mu lahko svetuje, naj jih rešuje hitreje. In to je za večino sodnikov dovolj.

»V Franciji imamo polovico števila sodnikov na prebivalca v primerjavi z Nemčijo, Avstrijo ali morda Slovenijo.«

TFL Glasnik:
Kakšen je materialni položaj sodstva v Franciji? Ali so francoski sodniki kdaj stavkali zaradi plač?

Christophe Soulard:
Ne, stavka sodnikov je prepovedana. Poleg tega plače niso glavna skrb sodnikov. Ne protestirajo zaradi plač. Seveda so plače pomembne, a sodnikom se zdijo večja težava pomanjkanje kadra, slaba oprema, slaba internetna povezava, delovni pogoji in dostop do dokumentacije. Plače sodnikov so zdaj boljše kot pred 40 ali 50 leti, ko so bile zelo nizke. Še vedno so nižje kot v Nemčiji, a sprejemljive.

TFL Glasnik:
Kako v Franciji izbirate kandidate za sodnike? Prek sodniškega sveta? Ali pri tem uporabljate testiranje? Ali najboljši študenti prava postanejo sodniki ali odvetniki?

Christophe Soulard:
Za sodnika je treba opraviti izpit, pri katerem je vnaprej določeno število sprejetih kandidatov; v zadnjem času pa postaja vse bolj običajno, da sodniki prihajajo iz drugih poklicev, denimo odvetniki ali akademiki. Obstajajo tudi sodni asistenti, ki lahko po nekaj letih opravijo poseben izpit za sodnike. Kandidati nato študirajo na posebni sodni šoli – redni študenti 30 mesecev, odvetniki le eno leto.

Kar zadeva vprašanje, ali najboljši študenti postanejo sodniki ali odvetniki, je to stvar osebne izbire. Ni pravila, da bi bili najboljši študenti nujno sodniki.

TFL Glasnik:
Kako napreduje digitalizacija sodstva v Franciji?

Christophe Soulard:
Napredujemo, a še vedno imamo veliko prostora za izboljšave. Posebno na kazenskih sodiščih. Imamo posebne oddelke, ki preučujejo uporabo umetne inteligence. Z umetno inteligenco zdaj denimo določamo, kateri civilni oddelek sodišča bo obravnaval določen primer. To je pogosto težka naloga, saj je treba razumeti glavno pravno vprašanje primera. Imamo pet civilnih zbornic in včasih je zelo težko vedeti, kam zadeva sodi, ker je vse odvisno od glavnega vprašanja, ki ga zadeva postavlja. In to glavno vprašanje morate določiti. To zdaj delamo z umetno inteligenco. Trudimo se tudi za anonimizacijo sodnih odločb, saj imamo v Franciji načelo odprtih podatkov. Vse sodbe so javne, vendar brez imen strank. Pri tem uporabljamo posebno programsko opremo, ki deluje zelo dobro.

TFL Glasnik:
Ali bo umetna inteligenca pomembno vplivala na pravosodje? Ali ogroža pravniške poklice?

Christophe Soulard:
Prepričan sem, da bo umetna inteligenca imela velik vpliv, in prav tako, da se bo zelo hitro razvijala. Po eni strani ponuja priložnosti, po drugi strani vzbuja skrb. Ključno vprašanje je etika – ali moramo razkriti, da smo pri pisanju sodbe ali povzetku pravnih argumentov uporabili umetno inteligenco? Potrebno je povedati, da ste uporabili umetno inteligenco, ko ste napisali sodbo ali ko ste povzeli zapisnik odvetnikov. Poleg tega moramo paziti, katere podatke vnašamo v sistem, saj so nekateri podatki zaupni.

»Pravni izobraževalni sistem se bo moral prilagoditi, saj bodo pravniki prihodnosti morali imeti tudi tehnično znanje.«

Vprašali ste tudi, ali bodo nekateri ljudje izgubili službo. Ne, ni nujno, ampak nekatera delovna mesta bodo izginila. Pravni izobraževalni sistem se bo moral prilagoditi, saj bodo pravniki prihodnosti morali imeti tudi tehnično znanje.

TFL Glasnik:
Ali je mediacija v Franciji pomemben način reševanja sporov poleg sodnih postopkov? Ali vidite mediacijo kot najbolj civiliziran način reševanja problemov ali ne?

Christophe Soulard:
Nekateri pravniki menijo, da je mediacija prihodnost, a jaz sem bolj previden. Nisem proti temu, a iz lastnih izkušenj vem ‒ ko sem sam bil civilni sodnik, sem to poskušal na sodišču za premoženjske zadeve ‒ da je težko prepričati ljudi, da izberejo mediacijo. Dobro deluje v primerih, kjer bodo stranke ohranile dolgoročno razmerje – na primer med sosedi ali v družinskih sporih. V poslovnih sporih pa, če nekdo meni, da ima prav, ne bo želel popustiti. Ne smete rešiti samo enega problema, ampak morate rešiti odnos.

TFL Glasnik:
Kako se Francija spopada z vprašanjem beguncev?

Christophe Soulard:
Gre za občutljivo temo. Sodniki ne odločajo o politiki, temveč zgolj izvajajo zakon. Francija ima zakone, ki temeljijo na mednarodnih konvencijah, in sodniki jih morajo uporabljati. Sodnik ne sme odločati, kakšen bi moral biti zakon. Če begunec dokaže, da ima pravico do zaščite, mu sodišče prizna določene pravice. Seveda pa so na tem področju včasih napetosti med sodstvom in politiko, kar je običajen pojav.

TFL Glasnik:
Ali je v Franciji sodišče kasacije samo eno? Kako ocenjujete združitev civilnega in kazenskega prava na tem sodišču?

Christophe Soulard:
Da, sodišče kasacije obravnava tako civilne kot kazenske zadeve. Njegova naloga je zagotavljati enotno razlago prava po vsej državi. Pri razlagi zakonov se kasacijsko sodišče opira tudi na mednarodne konvencije in sodno prakso drugih držav. Ko smo odločali denimo o tem, ali lahko francoska sodišča sodijo tujcem za zločine proti človečnosti, smo pri razlagi zakonov uporabili tudi sodbe britanskega vrhovnega sodišča. Kasacijski sodniki ne podajo le odločitve, temveč tudi pojasnijo, zakaj so zakon interpretirali na določen način.

Na pogovor z g. Soulardom sta bili povabljeni uredništvi revije Odvetnik in TFL Glasnik.