TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 5410/2007 z dne 19. 12. 2007 in sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I P 2036/2006 z dne 27. 9. 2007 se razveljavita in zadeva se vrne Okrajnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje. Pritožnica sama nosi svoje stroške postopka.

Stališče sodišč, da se je pritožnica s sklenitvijo sodne poravnave s toženo stranko iz delovnega spora odpovedala sodnemu varstvu v razmerju do države, pomeni zanikanje obstoja pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja za čas od vložitve tožbe do sklenitve sodne poravnave, kot dela pravice do sodnega varstva. Zaradi navedenega stališča, ki je v neskladju s pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave, Ustavno sodišče ugotavlja, da sodišči v izpodbijanih sodbah obstoja protipravnega ravnanja nista presojali niti na podlagi določb ZVPSBNO niti presoje nista opravili na smiselno enak način. Zaradi zmotnega izhodišča sodišč, katero ravnanje presojati z vidika morebitne protipravnosti, sodišči tudi nista presodili pravno upoštevno vzročne zveze med ravnanjem in domnevno nastalo škodo. Ker sodišči presoje obstoja protipravnega ravnanja sploh nista opravili niti sodišči nista presojali pravno pomembne vzročne zveze, je bila pritožnici zaradi obstoječe protiustavne pravne praznine v prehodni ureditvi Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja pravica do učinkovitega sodnega varstva pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja kršena tudi v konkretnem sodnem postopku.