TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 25/2021 z dne 21. 4. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 2219/2019 z dne 8. 5. 2020 in z delno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. IV P 1473/2016 z dne 14. 5. 2019 se ne sprejme v obravnavo.   Ustavna pritožba zoper I. točko izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 1162/2020 z dne 3. 11. 2020 v zvezi s sklepi Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II N 498/2018 z dne 28. 8. 2018, 7. 10. 2019 in 10. 5. 2019 se zavrže.   Ustavna pritožba zoper I. točko izreka sklepa Višjega sodišča v Ljubljani št. IV Cp 1162/2020 z dne 3. 11. 2020 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II N 498/2018 z dne 26. 11. 2019 se ne sprejme v obravnavo.   Pritožnik mora sam nositi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo št. Up-180/21.

Udeleženca sta bivša zunajzakonska partnerja in starša mladoletne hčerke. Po razpadu konfliktnega odnosa je mati hčerko odpeljala na Hrvaško, a brez očetovega soglasja. Ta je zato od slovenskih sodišč zahteval takojšnjo vrnitev otroka v Slovenijo. V pravdnem postopku je sodišče najprej odločalo o varstvu, vzgoji, stikih ter preživnini, v nepravdnem postopku pa nato vzporedno še o hčerkinem kraju šolanja oziroma s tem povezanim prebivanjem.   Naziranju Vrhovnega sodišča, da je treba otroka v primeru njegovega protipravnega odvzema vrniti v državo izvora ter vzpostaviti prvotno in zakonito stanje prav s ciljem zaščite tako otroka kot nasprotnega starša, le da se je treba ob upoštevanju okoliščin vsakokratnega postopka oziroma življenjskega primera izogibati vnaprejšnjim avtomatizmom, ni mogoče očitati kršenja ustavnih pravic glede družinskih razmerij. Pri tem so očitno neutemeljeni očitki glede presojanega položaja, saj je sodišče prve stopnje takoj, ko je mati hčerko odpeljala na Hrvaško, zaradi preteklega očetovega nasilnega obnašanja že izdalo začasno odredbo, s katero je deklico do odločitve v glavni stvari dodelilo v varstvo in vzgojo prav materi ter določilo stike z očetom. Hčerka je bila odtlej v materinem varstvu in vzgoji v skladu s sodno odločbo. Upoštevanje takega položaja zato ne vzbuja ustavnopravnih pomislekov. Čeprav odločitev o dnevnem varstvu in vzgoji ter stikih sama po sebi ne pomeni tudi odločitve o vseh drugih pomembnih vprašanjih razvezanih partnerjev glede otroka, pa pri izbiri med dvema tako oddaljenima krajema v različnih državah niso bile kršene očetove človekove pravice, če se je otrok šolal tam, kjer je prebival skupaj z materjo, ki ga je imela v veljavnem dnevnem varstvu in vzgoji. To so sodišča utemeljila tudi z vidika otrokove koristi.«