TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Po stališču teorije in sodne prakse nepravilno vročanje ne more biti upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje, stranka lahko kršitev uveljavlja v okviru pritožbenih (ali obnovitvenih) razlogov, torej v okviru pravnih sredstev, ki so ji na voljo zaradi napačne vročitve (in posledične nezmožnosti sodelovanja v postopku). Predpostavka za utemeljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje je namreč opravičljiva zamuda pravnega dejanja, ki se je pripetila stranki, kar po naravi stvari izključuje napake, ki naj bi jih zagrešilo sodišče.

Pravna laičnost (neukost) stranke ne razbremenjuje obveznosti pravočasne podaje dokaznega predloga, s katerim želi dokazovati svoje trditve. Dokazni predlog za zaslišanje toženkine mame A. A., podan v pritožbi, je prepozen, saj pritožnica ni izkazala, da ga brez svoje krivde ni mogla podati že v postopku pred sodiščem prve stopnje (pritožbenih navedb, »da ni mogla predvidevati, da bo to potrebno in da mame ni želela vpletati v svoje težave,« ni mogoče subsumirati pod pravni standard nekrivdnega ravnanja v smislu prvega odstavka 337. člena ZPP).

Načeloma velja, da stranke ne sme bremeniti krivdno ravnanje tretje osebe, na primer njenega družinskega člana (oziroma odraslega člana gospodinjstva), ki ji ni izročil sodnega pisanja, ki ga je prejel za stranko po 140. členu ZPP. Vendar bi morala toženka v okviru postopka za vrnitev v prejšnje stanje trditi in dokazati, da je bila okoliščina, da ji mama ni pravočasno izročila sodnega pisanja oziroma je ni obvestila o prevzemu pošiljke, izven njene vplivne sfere, torej dogodek, ki ga kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti.