TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob odločanju o pritožbah se ugodi pritožbi obtoženčeve zagovornice in se izpodbijana sodba:

1. Glede kaznivega dejanja opisanega pod točko 1 spremeni tako, da se

obtoženi A. A. po 358. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP)

oprosti obtožbe,

da je februarja 2013 v časniku naročil in objavil oglas „Razmah sumov korupcije“, v katerem je o B. B., vodji oddelka za okolje in infrastrukturo in regionalno razvojne projekte občine trdil: „še bolj zaskrbljujoče je dejanje omenjenega javnega uslužbenca, ki je z zlorabo notranjih informacij in dela, ki ga opravlja na občinski upravi, pred časom od občana poceni kupil kmetijske parcele, kasneje pa v postopku to področje v občinskem prostorskem planu predvidel kot gradbeno …, danes te parcele v njegovem imenu prodaja X, s.p.“,

pri tem pa je A. A. z objavo oglasa navedenega pod točko 1 škodoval časti in dobremu imenu B. B., ki je uradna oseba občine;

S čimer naj bi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1.

2. Glede kaznivega dejanja opisanega pod točko 2 razveljavi in se

po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP

obtožnica državnega tožilstva

zoper obtoženega A. A.,

da je aprila 2013 v časniku naročil in objavil odziv »Deset pojasnil županovih laži na prispevek v ..., posamezne sklope besedila razmejil s podnaslovi »Laž št. 1-10« in navedel:

- »trditev župana, da pri oddaji organizacije te prireditve ni prišlo do kršitve šest alineje 48. člena Zakona o javnem naročanju (ZJN-2) in da ta člen nima alinej, je laž... S tem je omogočil, da je bil izbran najdražji ponudnik... ter s tem sklepom posredno povzročil oškodovanje občinskega proračuna«

- »župan trdi, da ne držijo navedbe, ki sem jih zapisal v primeru gasilske olimpijade, kar je laž...«

- »v odzivu je župan zapisal laž, da je javna uslužbenka...«

- »navedbe župana, da pri nakupu nepremičnin ni prišlo do nikakršnih zlorab notranjih informacij, so laži...«

- »... to je velika laž in zavajanje javnosti...«

- »... župan trdi, da so moje navedbe o domnevno političnem kadrovanju in zaposlovanju na občini, zavodih in s tem povezane nepravilnosti podtikanje. To je laž...«,

pri tem pa je A. A. z objavo odziva navedenega pod točko 2 škodoval časti in dobremu imenu C. C., ki je župan občine;

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 160. člena KZ-1 in v zvezi z drugim odstavkom 168. člena KZ-1

zavrže.

II. Po tretjem odstavku 105. člena ZKP se oškodovanca B. B. s premoženjsko pravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena ZKP stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada zagovornikov bremenijo proračun.

V 19. členu ZKP je urejeno obtožbeno načelo ali načelo akuzatornosti. Funkcijo pregona lahko opravlja le upravičeni tožilec. Od uveljavitve Novele KZ-1C je v obravnavanem primeru upravičeni tožilec le zasebni tožilec, ne pa več državni tožilec. Iz razlage sprememb, ki jih je prinesla Novela KZ-1C in so objavljene v Poročevalcu Državnega zbora dne 21. 5. 2015, izhaja, da je bila sprememba drugega odstavka 168. člena KZ-1 predlagana zato, da bodo politični funkcionarji izvršilne veje oblasti in funkcionarji samoupravnih lokalnih skupnosti za kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, pregon lahko izvrševali le še preko zasebne kazenske tožbe in ne več na podlagi njihovega predloga. Sprememba se nanaša na uradne osebe - funkcionarje iz 1. točke prvega odstavka 99. člena KZ-1 (poslance Državnega zbora, člane Državnega sveta in občinske svetnike), na funkcionarje Vlade Republike Slovenije (predsednika vlade, ministre, državne sekretarje) in na funkcionarje samoupravnih lokalnih skupnosti, to je na župane in podžupane. Na ta način pa se sorazmerno okrepi varstvo svobode izražanja (prvi odstavek 39. člena Ustave), tako da bodo kazensko pravni (represivni) posegi države (način pregona) nekoliko bolj omejeni znotraj sistema ustavne demokracije Slovenije (1. člen Ustave), kar je tudi v skladu z načelom "ultima ratio".

V času izdaje izpodbijane sodbe državni tožilec ni bil upravičeni tožilec, zato je sodišče druge stopnje v tem delu izpodbijano sodbo razveljavilo (393. člen ZKP), obtožnico državnega tožilca pa iz razloga po 1. točki prvega odstavka 352. člena ZKP zavrglo.