TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

V teoriji ločimo različne točke preloma. Za potrebe raziskave smo se osredotočili na računovodsko razlago točke preloma, ki primerja stalne stroške s prispevkom za kritje na enoto učinka in prikaže točko, kjer prihodki od prodaje pokrijejo celotne stroške proizvajanja učinkov ali storitev.

Stroški nastajajo s porabo ali obrabo prvin poslovnega procesa, to je delovnih sredstev, predmetov dela, storitev in delovne sile. Gre za cenovni ali vrednostni izraz potroškov prvin poslovnega procesa, ki jih v ekonomiji imenujemo tudi viri ali inputi potrebni za vsak proizvodni proces. Praviloma velja, da ti viri niso brezplačni in da jih ni v neomejenih količinah za zadovoljitev vseh potreb. Stroški nastajajo pri poslovnem procesu v organizacijah, prav tako pa se z njimi srečujemo v vsakdanjem življenju, kot člani gospodinjstev v katerih živimo, vendar jih ne spremljamo in evidentiramo tako natančno, kot so k temu zavezane organizacije v skladu s predpisi.

Članek se v ukvarja z opredelitvijo stroškov po slovenskih računovodskih standardih 2016 (v nadaljevanju SRS 2016), ki poznajo delitev stroškov na stroške materiala in storitev - SRS 12, stroške dela in stroške povračil povezanih z delom - SRS 13 ter stroške amortizacije, ki ji opredeljuje standard za opredmetena osnovna sredstva - SRS 1 (Slovenski inštitut za revizijo, 2016). Najprej je narejen kratki povzetek teorije posamezne skupine stroškov po SRS, v nadaljevanju pa prikaz stroškov podjetja X v pregledovanem obdobju s pojasnili in razkritji, h katerim so zavezane organizacije v skladu s SRS in Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1).

Evidentiranje stroškov skladno z računovodskimi standardi je za organizacije zelo pomembno, saj 3. odstavek 12. člena Zakona od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju ZDDPO-2) določa, da se za ugotavljanje davčne osnove pripoznajo prihodki in odhodki izkazani v skladu z uvedenimi računovodskimi standardi (ZDDPO-2, 2007).

Kot vir podatkov smo uporabili letno poročilo proizvodnega podjetja za poslovno leto 2022 (v nadaljevanju podjetje X) iz javno dostopnih evidenc.

2 PREGLED LITERATURE

Pregled slovenske literature kaže, da člankov in objavljenih prispevkov na konferencah v povezati s točko preloma ali angleško breakeven point, skorajda ni. O točki preloma piše Bergant v članku Poslovni vzvod (Bergant, 2011) ter Božič in Fatur v konferenčnem članku (Božič & Fatur, 2009).

V slovenskem prostoru je kar nekaj diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog, ki obravnavajo in raziskujejo točko preloma s pomočjo finančne analize poslovanja, analize stroškov poslovanja, odločitvenega modela, poslovnega načrta, vplivov zadolževanja, analize občutljivosti in podobno.

V tuji literaturi se o točki preloma razpravlja že od začetka prejšnjega stoletja. Solomon leta 1968 zapiše, da je Sir John Mann poznal grafični prikaz točke preloma že leta 1904, Hess pa naj bi prvi objavil primer izračuna leta 1903 (Mattessich, 2008, str. 36). V nemškem prostoru je bil med prvimi, ki je obravnaval točko preloma Schär (Mattessich, 2008, str. 41). Dean (1948) razpravlja o grafičnem prikazu točke preloma, ki so jo uporabljale različne upravljavske strukture kot so management organizacij, naložbeni analitiki, sindikati in tudi državne agencije. Določeni avtorji obravnavajo točko preloma v povezavi z načrtovanjem (A. W. Patrick, 1958; Lohmann, 1976), nekateri kritično obravnavajo splošno uporabo točke premoma (Caplan, 1958; Fill, 1952; Goggans, 1965; Hutton & Powers, 1961; Stettler, 1962; Vickers, 1960).

3 SLOVENSKI RAČUNOVODSKI STANDARDI

V tem delu smo prikazali bistvene informacije glede razvrščanja, pripoznavanja, računovodskega merjenja in razkrivanja posameznih vrst stroškov, h kateremu so organizacije zavezane in se pozneje tudi pojavljajo v izkazu poslovnega izida podjetja X.

3.1 Stroški materiala in storitev

Poglavje je povzeto po Slovenskem računovodskem standardu 12 (Slovenski inštitut za revizijo, 2016).

Stroški materiala se nanašajo na porabljene surovine, material, kupljene polproizvode, rezervne dele, goriva in energije. Stroški storitev pa na prevozne storitve, proizvajalne storitve in druge storitve, ki jih opravijo drugi izvajalci.

Stroški materiala so cenovno izraženi potroški porabljenega materiala, ki lahko vključujejo tudi posredne stroške nabave, prodaje in splošnih služb. Stroški storitev so stroški, ki niso stroški materiala, amortizacije ali dela. Stroški materiala in storitev se v poslovnih evidencah evidentirajo po njihovih izvirnih vrstah, podrobnejšo razčlenitev določi organizacija sama. Stroški materiala in storitev, ki se nanašajo na proizvedene učinke se zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in se kot odhodek pojavijo šele ob njihovi prodaji.

Stroški materiala in storitev se lahko pripoznajo le na podlagi knjigovodskih listin, ki dokazujejo povezanost z nastalimi gospodarskimi koristmi. Zmanjšanje vrednosti zalog materiala zaradi ohranjanja čiste iztržljive vrednosti ne povečuje stroškov materiala, ampak se evidentira na prevrednotovalne poslovne odhodke.

Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od izbrane metode vrednotenja porabe materiala, in sicer metode zaporednih cen (fifo) ali metode tehtanih povprečnih cen. Ob uporabi stalne cene materiala (planska cena), se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov. Uporabljeno metodo mora organizacija pojasniti v razkritjih letnega poročila. Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah in stroški storitev, se izkazujejo v dejanskih zneskih ob njihovi nabavi. Presežki in primanjkljaji materiala, ugotovljeni pri letnem popisu zmanjšujejo oziroma povečujejo do tedaj pripoznane stroške.

Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke o stroških materiala in storitev, preostale organizacije pa morajo izpolniti tudi zahteve po razkrivanju v skladu s SRS.

3.2 Stroški dela in stroški povračil

Poglavje je povzeto po Slovenskem računovodskem standardu 13 (Slovenski inštitut za revizijo, 2016).

Stroški dela in povračil nanašajo na plačo, ki predstavlja bruto zaslužek zaposlenega za opravljeno delo, in vsebuje poleg neto plače še dajatve, ki se nanašajo na prispevke za socialno varnost. Povračila zaposlenim vključujejo stroške prevoza na in iz dela, prehrano med delom in drugi podobni stroški, ki so neposredno povezani z delom.

Med stroške dela spadajo vse oblike zaslužkov, ki so jih prejeli zaposlenci v zameno za opravljeno delo. Sem spadajo tudi določene dajatve, ki povečujejo stroške dela in plačila poslovodstvu za različne oblike pogodbenega razmerja. Gre lahko za zaslužke med samim službovanjem ali po koncu službovanja, kot so odpravnine in druga izplačila povezana s prvotnim službovanjem.

Stroški dela se lahko zadržujejo v vrednosti nedokončane proizvodnje in zalogi proizvodov, preden se pojavijo med poslovnimi odhodki in vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja.

Stroški dela se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo opravljeno delo in drugih podlag za obračun plač v bruto znesku oziroma upravičenost do nadomestila plač in drugih dohodkov od zaposlitve, pa tudi odpravnin ter ustreznih dajatev. Stroški dela in stroški povračil se obračunavajo skladno z Zakonom o delovnih razmerjih in kolektivnimi pogodbami za posamezno dejavnost.

Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke o stroških materiala in storitev, preostale organizacije pa morajo izpolniti tudi zahteve po razkrivanju v skladu s SRS.

3.3 Opredmetena osnovna sredstva

Poglavje je povzeto po Slovenskem računovodskem standardu 1 (Slovenski inštitut za revizijo, 2016).

Standard med drugim opredeljuje začetno računovodsko merjenje in amortiziranje opredmetenih osnovnih sredstev, njihovo amortiziranje in razkrivanje v letnem poročilu. Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. To pomeni, da je na svojem mestu in v stanju, ko začne ustvarjati gospodarske koristi. Stroški amortizacije se pripoznajo na podlagi doslednega razporejanja amortizirljivih zneskov opredmetenih osnovnih sredstev po posameznih obračunskih obdobjih, v katerih izhajajo iz njih gospodarske koristi.

Organizacije, ki niso zavezane reviziji, morajo razkrivati samo zakonsko določene informacije in podatke o opredmetenih osnovnih sredstvih, preostale organizacije pa morajo izpolniti tudi zahteve po razkrivanju v skladu s SRS. Za posamezne kategorije opredmetenih osnovnih sredstev so potrebna razkritja glede nabavne vrednosti oziroma revalorizirane nabavne vrednosti v kolikor uporablja organizacija za vrednotenje nepremičnin model poštene vrednosti, nabranega amortizacijskega popravka vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitve na začetku in na koncu obračunskega obdobja ter spremembah knjigovodske vrednosti od začetka do konca obračunskega obdobja, zaradi pridobitve, prekvalifikacij, odtujitev, amortizacije, prevrednotenja.

Pri vsaki večji skupini sredstev se razkrivajo podlage za vrednotenje, uporabljene pri določanju zneskov, s katerimi se izkazujejo amortizirljiva sredstva, uporabljene metode amortiziranja, upoštevane dobe koristnosti ali amortizacijske stopnje, znesek vrednosti amortiziljivih sredstev in z njim povezan popravek vrednosti.

4 IZRAČUN TOČKE PRELOMA V PODJETJU X

Za izračun točke preloma v praksi smo uporabili javno objavljene računovodske izkaze podjetja X. V nadaljevanju so prikazane splošne računovodske usmeritve podjetja X in prilagojeni izkaz poslovnega izida, kjer so podrobno prikazani le stroški oziroma postavke, ki jih članek naslavlja, ostale postavke so prikazane v skupnih vrednostih. Sledijo razkritja s kratko analizo za posamezno vrsto stroška materiala, storitev, dela in povračil. Ker na izkazano višino stroškov in poslovnih odhodkov neposredno vpliva sprejeta računovodska umeritev glede vrednotenja zalog, smo navedli sprejete računovodske usmeritve podjetja X glede vrednotenja zalog materiala in proizvodnje. Na koncu analize smo pripravili hipotetični izračun točke preloma na podlagi razpoložljivih in ocenjenih podatkov, kjer smo želeli ugotoviti pri kakšni vrednosti prodaje oziroma ustvarjenih poslovnih prihodkov bi se pokrili vsi poslovni odhodki podjetja X. Seveda je pri izračunu dejanske točke preloma potrebno upoštevati še finančne in druge odhodke ter davke, kar pa presega namen tega članka.

4.1 Računovodske usmeritve podjetja X

V nadaljevanju prestavljamo splošne računovodske usmeritve podjetja X ter usmeritve za posamezne vrste postavk, ki so vključene v izračun in analizo točke preloma.

4.1.1 Splošne računovodske usmeritve

V računovodskih izkazih podjetja X so upoštevane temeljne računovodske predpostavke za poslovni leti 2022 in 2021, ki sta se končali na dan 31. decembra.

Računovodske izkaze za leto 2022 je podjetje izdelalo v skladu s SRS 2016, Zakonom o gospodarskih družbah, Zakonom o davku od dohodka pravnih oseb, Zakonom o davku na dodano vrednost in drugimi predpisi, ki urejajo to področje.

Računovodske podlage se v letu 2022 niso spremenile in so glede na leto 2021 ostale enake. Pri računovodskih postavkah, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, je pri preračunavanju teh poslovnih dogodkov med letom in tudi na dan bilanciranja upoštevan srednji tečaj Banke Slovenije.

Vsi prihodki in odhodki so upoštevani ob njihovem nastanku ter so evidentirani v obračunskem obdobju, na katerega se nanašajo.

Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih. Ker so podatki v izkazih vrednostno zaokroženi, lahko v preglednicah prihaja do morebitnih nepomembnih odstopanj. V računovodskih izkazih je uporabljeno načelo izvirnih vrednosti.

Računovodski izkazi so prikazani na osnovi temeljnih računovodskih predpostavk, ki pomenijo upoštevanje nastanka poslovnih dogodkov in upoštevanje časovne neomejenosti delovanja.

Pri oblikovanju računovodskih usmeritev in pri sestavljanju računovodskih izkazov so upoštevani predvsem načelo razumljivosti, ustreznosti, zanesljivosti in primerljivosti. S tem so podana zadostna zagotovila za točnost računovodskih izkazov, za spoštovanje oziroma izpolnjevanje zakonskih obveznosti in izločitev morebitnih prevar. (Letno poročilo podjetja X, 2022)

4.1.2 Računovodske usmeritve pri poslovnih odhodkih

Poslovni odhodki vključujejo postavke kot so stroški materiala, blaga in storitev, stroški dela, odpisi vrednosti in drugi poslovni odhodki. Poslovni odhodki so načeloma enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečanim za stroške, ki se zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje ter zmanjšani za stroške, ki se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstva ali z povečanjem dolga in je to povečanje mogoče zanesljivo izmeriti. (Letno poročilo podjetja X, 2022)

4.1.3 Računovodske usmeritve in ocene pri obračunu amortizacije

Amortizacija je bila obračunana od izvirne nabavne vrednosti amortizirljivih sredstev. Neopredmetena in opredmetena osnovna sredstva se amortizirajo posamično. Uporablja se enakomerni časovni obračun amortiziranja. Vsako leto se preverja doba trajanja dolgoročnih sredstev in na tej osnovi niso bile spremenjene stopnje amortizacije.

Amortizacija je obračunana po stopnjah, ki so določene za posamezno osnovno sredstvo in se med obračunskim letom ne spreminjajo.

Med letom se obračunava začasna amortizacija, ki se popravi za medletne spremembe v stanju neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev. Na koncu leta in ob statusnih spremembah se sestavi končni obračun amortizacije. (Letno poročilo podjetja X. 2022)

4.1.4 Računovodske usmeritve pri vrednotenju zalog

V računovodskih usmeritvah za zaloge so vključene:

• zaloge materiala, namenjene proizvodnemu procesu;
• zaloge nedokončane proizvodnje;
• zaloge gotovih izdelkov;
• zaloge trgovskega blaga;
• zaloge drobnega inventarja in
• predujme za zaloge.

Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se izvirno vrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste.

Količinska enota proizvoda oziroma nedokončane proizvodnje se izvirno vrednoti po proizvajalnih stroških. S proizvajalnimi stroški so mišljeni neposredni stroški materiala, neposredni stroški dela, neposredni stroški storitev, neposredni stroški amortizacije in splošni proizvajalni stroški. Proizvajalni stroški se ugotavljajo na osnovi stroškov na proizvodnih stroškovnih mestih.

Vrednosti sestavin v ceni enote zalog materiala in celotna cena enote izhajajo v začetku iz izvirnih velikosti. Če se v obračunskem obdobju cene na novo nabavljenih enot ali stroški na novo proizvedenih enot razlikujejo od cen oziroma stroškov enot iste vrste v zalogi, se uporablja metoda FIFO.

Zaloge se lahko prevrednotijo zaradi oslabitve v primeru, ko je njihova knjigovodska vrednost presegala njihovo tržno vrednost. S tržno vrednostjo je mišljena nadomestitvena vrednost razen, če je ta večja od čiste iztržljive vrednosti.

5 Rezultat iz poslovanja podjetja X

V tem delu smo zaradi nadaljnjih analiz prikazali vse postavke, ki vplivajo na višino dobička iz poslovanja za leti 2022 in 2021, kjer so poleg vseh vrst stroškov, ki so predmet tega članka, prikazani tudi poslovni prihodki in odhodki podjetja X v pregledovanem obdobju.

V preglednici 1 so prikazani ključni podatki za leto 2021 in 2022 iz izkaza poslovnega izida. Podjetje X posluje z dobičkom, ki je višji v letu 2022 predvsem zaradi višjih čistih prihodkov od prodaje in nižje rasti stroškov blaga, materiala in storitev.

Preglednica1: Prikaz dobička iz poslovanja v letih 2022 in 2021

Vir: Letno poročilo podjetja X, 2022

5.1 Stroški blaga, materiala in storitev

V tem delu smo na podlagi podatkov o stroških materiala in storitev prikazali višino posamezne vrste stroškov v letu 2022 in 2021, ter strukturo oziroma delež posamezne vrste stroška v celotnih stroških materiala in storitev.

Podjetje X je v letu 2022 imelo za 20.507.263 evrov stroškov blaga, materiala in storitev, kar v celotnih poslovnih odhodkih predstavlja 76,66 odstotkov in je za 24 odstotkov več kot v letu 2021, ko so ti stroški znašali 16.530.144 evrov. V to vrednosti je vključena tudi nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga, ki ni evidentirana med stroški materiala, ampak kot poslovni odhodek, ki nastane ob prodaji blaga. Povečanje se nanaša predvsem na stroške materiala in drugih storitev, kar je posledica povečanega obsega naročil in proizvodnje v letu 2022 napram letu 2021.

Največji delež v stroških materiala, blaga in storitev imajo stroški materiala, in sicer 57,31 odstotkov v letu 2022 in 54,83 odstotkov v letu 2021. Sledijo jim stroški storitev, in sicer 19,27 odstotkov v letu 2022 in 19,15 odstotkov v letu 2021, kar nakazuje, da se delež stroškov materiala in storitev v letu 2022 napram letu 2021 ni bistveno spremenil.

Preglednica2: Pregled stroškov materiala, blaga in storitev (Letno poročilo podjetja X, 2022)

Vir: Letno poročilo podjetja X, 2022

5.2 Stroški dela in z njim povezanih povračil

V tem delu smo na podlagi podatkov o stroških dela in z njim povezanih povračil prikazali višino posamezne vrste stroškov v letu 2022 in 2021, ter strukturo oziroma delež posamezne vrste stroška v celotnih poslovnih odhodkih.

Preglednica3: Pregled stroškov dela in z njim povezanih povračil

Vir: Letno poročilo podjetja X, 2022

Podjetje X je v letu 2022 ustvarilo za 5.692.210 evrov stroškov dela in z njim povezanih povračil, kar v celotnih poslovnih odhodkih predstavlja 21,28 odstotkov in je za 9 odstotkov več kot v letu 2022, ko so ti stroški znašali 5.204.728 evrov. Glavni razlog za povečanje stroškov dela je v dvigu plač zaposlenim zaradi visoke inflacije v letu 2022. Iz letnega poročila podjetja X je razvidno, da je bilo v letu 2022 povprečno število zaposlenih na podlagi delovnih ur 180 zaposlenih (v letu 2021 pa 176 zaposlenih).

5.3 Odpisi vrednosti

V tem delu smo na podlagi podatkov o odpisih vrednosti prikazali višino posamezne vrste odpisa vrednosti v letih 2022 in 2021, ter strukturo oziroma delež posamezne vrste odpisa vrednosti v celotnih poslovnih odhodkih.

Preglednica4: Pregled odpisov vrednosti

Vir: Letno poročilo podjetja X, 2022

Podjetje X je v letu 2022 imelo za 535.680 evrov odpisov vrednosti, kar v celotnih poslovnih odhodkih predstavlja 2 odstotkov in je za 1 odstotkov več kot v letu 2021, ko so odpisi vrednosti znašali 531.407 evrov. Od 535.680 evrov odpisov vrednosti se večina oziroma 490.043 evrov nanaša na strošek amortizacije, od tega 11.943 evrov amortizacija neopredmetenih sredstev, 204.368 evrov amortizacija zgradb in 273.372 evrov amortizacija opreme. Ostalo predstavljajo prevrednotovalni poslovni odhodki, ki so nastali pri izločitvah osnovnih sredstev in oblikovanih popravkih vrednosti dvomljivih terjatev.

5.4 Zaloge

V tem delu smo na podlagi podatkov o stanju zalog prikazali vpliv spremembe vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje na poslovne prihodke in vpliv ugotovljenega inventurnega manjka na poslovne odhodke.

Preglednica5: Pregled stanja zalog

Vir: Letno poročilo podjetja X, 2022

Po nemški različici izkaza poslovnega izida prikazujemo stroške in odhode po njihovih naravnih vrstah, tako kot so nastali. S postavko sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje, ki je del poslovnih prihodkov dosežemo, da so v poslovnem izidu izkazani prihodki in samo z njimi povezani odhodki. Stroški so izkazani v višini, ki je potrebna in povezana s prihodki iz prodaje (Unija, 2020).

Če pogledamo na primeru podjetja X, so znašali v letu 2022 stroški materiala in storitev 20.485.664 evrov, vendar niso bili vsi preneseni v odhodke, saj jih je en del ostal vezan v zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje na dan 31.12., in bodo preneseni v poslovne odhodke šele v naslednjem poslovnem letu ob prodaji zaloge. Prav tako je ostal vezan v zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje del stroškov iz preteklega poslovnega leta.

S postavko sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje v višini 229.659 evrov, kot razliko med začetnim in končnim stanjem teh postavk, ki jo evidentiramo med postavkami poslovnih prihodkov, je podjetje X v izkazu poslovnega izida izkazalo samo tiste stroške, ki so v skladu z različico I. poslovnega izida povezani z ustvarjenimi prihodki od prodaje v poslovnem letu 2022.

Iz letnega poročila podjetja X je razvidno, da je bil pri popisu zalog v letu 2022 ugotovljen inventurni manjko v višini 23.212 evrov, ki ne presega maksimalno dovoljenega po Pravilniku o kalu v gradbeništvu, kar pomeni da podjetju ni bilo potrebno evidentirati manjka v obračunu davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb. Je pa imel manjko vpliv na višino poslovnih odhodkov in posledično na poslovni izid podjetja v pregledovanem obdobju.

5.5 Izračun točke preloma oziroma praga rentabilnosti

V tem delu smo poizkušali na podlagi razpoložljivih podatkov v letnem poročilu podjetja X izračunati koliko prihodkov mora podjetje ustvariti za doseganja praga rentabilnosti, to je obsega poslovanja, ko se pokrijejo vsi stroški in podjetje ne ustvari niti dobička, niti izgube. Seveda ob predpostavki, da podjetje proda vse, kar je proizvedlo. Ker smo se v članku ukvarjali le z poslovnimi odhodki, je izračun točke preloma narejen ob predpostavki pokrivanja vseh poslovnih odhodkov, in bi bil seveda drugačen, če bi želeli izračunati točko preloma, ki bi vključevala še pokrivanje finančnih in drugih odhodkov. Ker letno poročilo podjetja X ne vsebuje vseh podatkov, ki bi bili potrebni za izračun točke preloma (npr. delitev na fiksne in spremenljive stroške), smo naredili izračun na podlagi ocene deleža teh stroškov v celotnih stroških poslovanja.

Stalni oziroma fiksni stroški so stroški na velikost katerih praviloma ne vpliva sprememba obsega poslovanja, kar pomeni da nastajajo tudi, če ne poslujemo. Večji kot je obseg poslovanja (npr. proizvodnje), manjši so na enoto proizvedene enote. Med te stroške lahko štejemo amortizacijo, najemnine, zavarovalnine, obresti, plače vodstvenega kadra in druge podobne stroške.

Spremenljivi oziroma variabilni stroški so stroški, ki se praviloma spreminjajo s spremembo obsega poslovanja. Več proizvedemo, večji so spremenljivi stroški, vendar so praviloma nespremenjeni na proizvedeno enoto. Med te stroške lahko štejemo material, električno energijo, plače proizvodnih delavcev, amortizacijo v primeru dodatnih kapacitet in druge podobne stroške.

Za predstavite izračuna smo predposatvili, da celotni stroški materiala in storitev niso v celoti spremenljivi stroški. V teoriji sodijo stroški materila med spremenljive stroške, a se v praksi aboslutno spremenljivi stroški redko pojavijo. Izračun je narejen na podalgi hipotetične predpostavke, da znašajo stalni stroški materiala 10 odstotkov vseh stroškov materiala in stalni stroški storitev 20 odstotkov vseh stroškov storitev ter da so stroški dela in stroški amortizacije 100 odstotkov stalni stroški in jih ni mogoče zmanjšati, vsaj ne na kratki rok.

Preglednica6: Izračun deleža spremenljivih in fiksnih stroškov podjetja X za leto 2022 in 2021

Vir: lastni izračun

Formula za izračun višine prihodkov od prodaje za doseganje praga rentabilnosti je sledeča:

Izračun praga rentabilnosti oziroma točke preloma na podlagi podatkov podjetja X za leto 2022 je sledeč:

Izračun praga rentabilnosti oziroma točke preloma na podlagi podatkov podjetja X za leto 2021 je sledeč:

Na podlagi razpoložljivih podatkov za leto 2022 smo izračunali, da bi moralo podjetje X za doseganje praga rentabilnosti ustvariti prihodke od prodaje v višini 24.423.104 evrov, kar pomeni da bi lahko podjetje ob danih predpostavkah zmanjšalo prihodke od prodaje za 3.497.245 evrov in bi še vedno poslovalo s poslovnim izidom nič, saj je podjetje X imelo 27.920.349 evrov prihodkov.

V letu 2021 je znašal prag renatbilnosti pri 20.655.762 evrov prihodkov, kar pomeni, da bi ob danih predpostavkah podjetje poslovalo s poslovnim izidom nič. Prihodki bi lahko bili zato nižji za 2.471.178 evrov.

Če analiziramo podatke iz leta 2022 s podatki 2021 lahko ugotovimo, da je podjetje poslovalno bolj uspešno, saj se je kosmati donos iz poslovanja povečal bolj kot so se povečali celotni stroški.

Izračun praga rentabilnosti smo naredili tako, da smo kot spremenljive stroške upoštevali v celoti stroške materiala in storitev iz izkaza poslovnega izida podjetja X.

Preglednica 7: Izračun spremenljivih in fiksnih stroškov podjetja X za leto 2022 in 2021

Izračun praga rentabilnosti oziroma točke preloma na podlagi podatkov podjetja X za leto 2022 je sledeč:

Izračun praga rentabilnosti oziroma točke preloma na podlagi podatkov podjetja X za leto 2021 je sledeč:

Na podlagi razpoložljivih podatkov za leto 2022 smo izračunali, da bi moralo podjetje X za doseganje praga rentabilnosti ustvariti prihodke od prodaje v višini 23.216.943 evrov. Primerjava podatkov pokaže, da so stalni stroški v zadnjem izračunu nižji, kar je posledica opredelitve vseh stroškov materiala in storitev kot spremenljivih stroškov. Ker so stalni stroški nižji, je tudi zahtevani prihodek od prodaje nižji. Podobno velja za leto 2021.

Iz izračuna lahko zaključimo, da se v podjetjih spremlja stalne stroške, ki pomembno vplivajo na prag rentabilnosti. Posebno skrb naj podjetja namenjajo tudi definiranju stalnih in spremenljivih stroškov, kot smo to lahko razbrali iz predstavljenih podatkov, ki so bili osnova za izračune praga rentabilnosti.

Stopnjo varnostne razlike izračunamo iz dejanskih prihodkov in prihodkov v točki preloma. Stopnja varnostne razlike pove, koliko lahko podjetje zniža prihodke od prodaje, da bo poslovalo s poslovnim izidom nič.

Stopnja varnostne razlike za leto 2022 je prikazana v naslednji enačbi.

Stopnja varnostne razlike za leto 2021 je prikazana v naslednji enačbi.

Kot kaže izračun, je podjetje v letu 2022 bolje poslovalo, saj je imelo višjo stopnjo varnostne razlike. To pomeni, da bi lahko na trgu doseglo nižje prihodke od dejanskih ter, da bi s stopnjo prispevka za kritje pokrilo vse stalne stroške.

Če bi v izračunu upoštevali delitev stroškov na spremenljive in stalne tako, da so celotni stroški materiala in storitev definirani kot spremenljivi storški, znaša stopnja varnostne razlike 16,85 odstoka, kar je za 34 odstotkov več v letu 2022 in za 31 odstotkov več v letu 2021, kot če smo del spremenljivih stroškov opredelili kot stalne stroške.

Stopnja varnostne razlike za leto 2022 je prikazana v naslednji enačbi.

Stopnja varnostne razlike za leto 2021 je prikazana v naslednji enačbi.

Tveganja, ki jih podjetja spremljajo in posvečajo posebno pozornost, so predvsem povezana s prihodki od prodaje. Prag rentabilnosti pove, koliko prihodkov od prodaje podjetje ustvari, da s stopnjo prispveka za kritje pokrije stalne stroške.

Tveganja, ki se pojavljajo zaradi stalnosti stroškov, so povezana predvsem z možnostjo obvladovanja stroškov in nijihove ukinitve, saj se stalni stroški pojavljajo kljub ustavljenemu poslovanju podjetja.

5.6 Gospodarnosti poslovanja

Kazalnik gospodarnosti poslovanja je povezan s točko preloma in pove koliko prihodkov smo ustvarili z enoto odhodkov. V preglednici 8 je prikazan koeficient gospodarnosti poslovanja, ki kaže razmerje med poslovnimi prihodki in odhodki podjetja X.

Preglednica8: Koeficient gospodarnosti poslovanja podjetja X

Iz preglednice 8 je razvidno, da koeficient gospodarnosti poslovanja znaša več kot 1, kar pomeni da je podjetje X v poslovnih letih 2022 in 2021 poslovalo učinkovito in dosegalo pozitivne poslovne izide, saj je doseglo več prihodkov kot odhodkov. V kolikor bi koeficient gospodarnosti znašal 1, pomeni, da bi podjetje doseglo točko preloma, kjer bi z ustvarjenimi prihodki pokrilo celotne odhodke poslovanja.

Koeficient gospodarnosti poslovanja, ki kaže razmerje med poslovnimi prihodki in odhodki je v letu 2022 znašal 1,044 in je za 1 odstotkov večji kot v letu 2021, ko je znašal 1,039. Podjetje v letu 2022 z 1,00 evrov vloženih sredstev ustvarilo 1,044 evrov prihodkov, kar pomeni da je poslovalo bolj učinkovito kot v letu 2021, ko je z 1,00 evrov vloženih sredstev ustvarilo za 1,039 evrov prihodkov.

Poslovna politika podjetja naj teži k višjim ustravjenim prihodkom glede na ustvarjene odhodke, kar pomeni, da podjetje pokrije vse stalne in spremenljive stroške in ustvari dobiček.

6 ZAKLJUČEK

Kot smo navedli v uvodnem delu se s stroški in problemom omejene razpoložljivosti dobrin srečujemo skozi vse življenje, pa naj gre za poslovne procese v službi ali porabo dobrin v privatnem življenju. Za dobrine z izjemo zraka, ki ga dihamo, praviloma velja da niso brezplačne, nekatere kot čista voda pa tudi niso neomejene, zato moramo z njimi smotrno ravnati. S tem zagotavljamo učinkovito in posledično tudi uspešno poslovanje v organizacijah in pozitiven finančni efekt v domačem gospodinjstvu. V organizacijah se ekonomičnost pri porabi dobrin v poslovnem procesu odraža v višji stopnji koeficienta gospodarnosti in posledično v višji dobičkonosnosti, ki nam pove koliko denarnih enot je ustvarila ena denarna enota kapitala, kar je pomembno predvsem z vidika lastnikov. V zadnjem času pa prihajajo v ospredje tudi drugi kriteriji učinkovitosti poslovanja, ki postavljajo predvsem v ospredje okoljsko ozaveščenost organizacij z vidika ogljičnega odtisa, in obvladovanja drugih negativnih vplivov na okolje.

Iz analize stroškov podjetja X v pregledovanem obdobju je razvidno, da podjetje posluje učinkovito in dosega pozitivne poslovne rezultate. Koeficient gospodarnosti poslovanja, ki kaže razmerje med poslovnimi prihodki in odhodki se iz leta v leto izboljšuje, kar pomeni da podjetje dobro obvladuje stroškovni del poslovanja, kar v danih razmerah rasti cen materialov, energentov in stroškov dela ni enostavna naloga.

Izračun točke preloma oziroma praga rentabilnosti na podlagi razpoložljivih podatkov in ocen, je pokazal, da bi podjetje tudi ob precejšnjem padcu prihodkov od prodaje, ki lahko nastopijo v prihodnje zaradi zaostrenih razmer na trgu, še vedno poslovalo pozitivno. Skladno s trenutno sprejetimi računovodskimi usmeritvami in ocenami podjetja ter ob nespremenjenih ostalih postavkah stroškov in odhodkov, ima lahko podjetje za doseganje pozitivne ničle padec prihodkov na letni ravni v višini 3.497.245 evrov.

Posamezne vrste stroškov, ter njihovo evidentiranje in razkrivanje zelo natančno opredeljujejo računovodski standardi in zakon o gospodarskih družbah. V zvezi s tem je za organizacije z vidika evidentiranja stroškov in odhodkov v poslovne evidence zelo pomembno določilo Zakona o dohodku pravnih oseb, ki pravi, da se za ugotavljanje davčne osnove pripoznajo odhodki, ki so evidentirani skladno z računovodskimi standardi. Iz tega sledi, da morajo organizacije pri evidentiranju stroškov in odhodkov dosledno upoštevati določila v okviru možnosti, ki jih opredeljujejo računovodski standardi, saj so v nasprotnem primeru v davčnem prekršku, kar ima posledično vpliv na dodatno odmerjeno davčno obveznost, ki poleg tega vključuje še stroške zamudnih obresti od nastanka poslovnega dogodka do datuma inšpekcijskega pregleda.

7 LITERATURA IN VIRI

A. W. Patrick. (1958). Some Observations on the Break-Even Chart. The Accounting Review , 33(4), 573–580. JSTOR.

AJPES (2023): Letno poročilo družbe X d.o.o. za leto 2022. Pridobljeno 11.4.2023 s spletne strani: https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=X0000

Bergant, Ž. (2011). Poslovni vzvod. Poslovodno računovodstvo, 4 (4), 9–26.

Božič, S., & Fatur, P. (2009, 23. 10). Evaluation during planning goods and services with break even point analysis . Management, izobraževanje in turizem : kreativno v spremembe : znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo, Portorož.

Caplan, B. (1958). A Simplified Formula for Break-Even Points. The Engineering Economist , 3(4), 55–58.

Dean, J. (1948). Cost Structures of Enterprises and Break-Even Charts. The American Economic Review , 38(2), 153–164.

Fill, W. L. (1952). The Break-Even Chart. The Accounting Review, 27(2), 202.

Goggans, T. P. (1965). Break-even analysis with curvilinear functions. The Accounting Review , 40(4), 867.

Hutton, W., & Powers, J. T. (1961). Three Applications of Break-Even Methods in Economic Analysis. THE ENGINEERING ECONOMIST, 7 (1), 13–20.

Lohmann, R. A. (1976). Break-even analysis: Tool for budget planning. Social work , 21(4), 300–307.

Mattessich, R. (2008). Two hundred years of accounting research. Routledge.

Slovenski inštitut za revizijo. (2016). Slovenski računovodski standardi 2016 . Slovenski inštitut za revizijo. http://www.si-revizija.si/sites/default/files/standardi/srs-2016-knjiga-popravki-2018.pdf

Stettler, H. F. (1962). Break-even analysis: Its uses and misuses. The Accounting Review , 37(3), 460.

Unija. (2020, april 28). Ali z zalogami friziramo bilance? https://unija.com/sl/ali-z-zalogami-friziramo-bilance/

Vickers, D. (1960). On the Economics of Break-even. The Accounting Review , 35(3), 405.

Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb s spremembami. (2007). Uradni list RS. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4687