TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se (v celoti) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nujno sosporništvo je posebna oblika enotnega sosporništva. Nujno sosporništvo pomeni, da je več oseb po materialnem pravu v tako tesni medsebojni zvezi, da lahko le vsi skupaj upravljajo ali razpolagajo s predmeti in pravicami. Iz tega z zakonito nujnostjo izhaja, da lahko le vsi upravičenci skupaj tožijo (in so lahko le vsi skupaj toženi).

Le vsi upravičenci skupaj so aktivno legitimirani (in le vsi zavezanci skupaj so pasivno legitimirani). Če ne tožijo vsi, ne toži prava stranka in se zahtevek zavrne zaradi neutemeljenosti. Prav isto je, če niso vsi zavezanci skupaj toženi.

Ko dolžnik predlaga odlog izvršbe zaradi vloženega pravnega sredstva, ocena, ali bo dolžnik z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, zavisi od tega, kolikšna je verjetnost, da bi dolžnik lahko uspel z vloženim pravnim sredstvom. Iz tega izhaja, da mora izvršilno sodišče, ko ocenjuje, ali so podane zakonske predpostavke za odlog izvršbe, prejudicialno in do stopnje verjetnosti oceniti utemeljenost pravnega sredstva in njegove možnosti za uspeh. V nasprotnem primeru bi namreč izvršilno sodišče, če bi bile podane ostale predpostavke za odlog izvrše, moralo odložiti izvršbo, čeprav bi pravno sredstvo bilo očitno neutemeljeno in vloženo samo zaradi zavlačevanja izvršilnega postopka.

Sodišče sme na podlagi 2. odst. 63. člena ZIP odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. To pomeni, da jo lahko odloži, čeprav niso podani zakonski razlogi iz 1. odst. 63. člena ZIP. Vendar pa mora predlagatelj (dolžnik) v takem primeru vseeno (poleg upravičenega razloga) izkazati verjeten obstoj nevarnosti, da bo z izvršbo utrpel znatnejšo škodo.

Okoliščina, da pravna oseba ne more zahtevati denarne odškodnine za duševne bolečine (denarne odškodnine za negmotno škodo zaradi zmanjšanja ugleda po 200. členu ZOR), ne pomeni, da v takšnem primeru nima nobene pravne zaščite. Ima jo, vendar samo v okviru 199. člena ZOR, po katerem se obstoj škode predpostavlja.