na dokumentu
Portal TFL
TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSL sodba in sklep II Cp 2334/2014 - sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – ...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
7.1.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep II Cp 2334/2014
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0076185
SENAT, SODNIK
mag. Matej Čujovič (preds.), Katarina Marolt Kuret (poroč.), Polona Marjetič Zemljič
INSTITUT VSRS
sosporništvo – enotni sospornik – nujni sospornik – vmesni ugotovitveni zahtevek – izbrisna tožba – identično dejansko stanje – stroški postopka – brezplačna pravna pomoč – nagrada za odvetniške storitve iz državnega proračuna – ugotavljanje upravičenosti do prejemanja denarne socialne pomoči
PODROČJE VSRS
POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi prve tožene stranke in druge tožene stranke zoper sodbo se zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (tj. v I. in II. točki ter v stroškovnem delu) potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Prva in druga tožena stranka sami krijta svoje stroške v postopku s pritožbo zoper sodbo.
III. Pritožbi prve tožene stranke zoper sklep se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
IV. Odločitev o stroških v postopku s pritožbo zoper sklep se pridrži za končno odločbo.
II. Prva in druga tožena stranka sami krijta svoje stroške v postopku s pritožbo zoper sodbo.
III. Pritožbi prve tožene stranke zoper sklep se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
IV. Odločitev o stroških v postopku s pritožbo zoper sklep se pridrži za končno odločbo.
JEDRO
Pogodbeni stranki sta enotna in celo nujna sospornika v zvezi z zahtevki za neveljavnost njune pogodbe.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
Tožnici in prvemu tožencu je bila v postopku dodeljena brezplačna pravna pomoč, zaradi katere so bili njihovi stroški zastopanja po odvetniku nižji (36. člen ZodvT).
Glede slabe vere drugega toženca, ki je pogoj za utemeljenost izbrisne tožbe, je sodišče prepričljivo razlogovalo, da je bil drugi toženec družinski prijatelj prvega toženca in tožnice; da se je z njima večkrat videval (s prvim tožencem sta vzdrževala redne stike, obe družini sta se obiskovali, prvi toženec pa je med delom v Nemčiji tudi dalj časa bival pri drugemu tožencu) in bil seznanjen, da sta bila tožnica in prvi toženec v času nakupa stanovanja leta 1992 poročena ter sta živela v skupnem gospodinjstvu; ter da je bil kot oseba nemškega rodu upoštevajoč nemško ureditev v zavedanju, da sodi vse v zakonu pridobljeno premoženje v skupno premoženje zakoncev, če ni predporočne pogodbe.
Vprašanje (ne)veljavnosti dogovora je predhodno vprašanje za odločitev o izbrisni tožbi. Posledično lahko tožnica na podlagi tretjega odstavka 181. člena ZPP v pravdi, v kateri uveljavlja zahtevek po izbrisni tožbi, oblikuje z namenom dosege učinka pravnomočnosti tudi vmesni ugotovitveni zahtevek. Četudi se je izbrisna tožba izkazala za neutemeljeno, takšna meritorna odločitev ne more odrekati tožnici pravnega interesa kot procesne predpostavke za vmesni ugotovitveni zahtevek.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.