TFL Vsebine / TFLGlasnik

Akt o standardih trajnostnega poročanja je EK konec julija 2023 potrdila in posredovala v nadaljno obravnavo parlamentu in svetu EU. Po njihovem sprejemu in objavi v Uradnem listu EU pa bodo ESRS postali temeljna usmeritev ustreznega trajnostnega poročanja v celotni EU. Namen uvedbe ESRS je standardizirati trajnostno poročanje, da bo le-to podkrepljeno z ustreznimi med zavezanci primerljivimi informacijami in kazalniki, spodbujati transparentnost in s tem zavedanje pomena obvladovanja tveganj in aktivnosti na poti k brezogljični družbi ter povezati odgovornost zavezancev s trajnostno politiko vlagateljev.

ESRS, ki jih je pripravila Evropska svetovalna skupina za računovodsko poročanje (EFRAG), sledijo smernicam direktivi pri poročanju o obvladovanju okoljskih, družbenih in upravljalskih tveganj. Tako ESRS sestavlja 12 standardov, kjer sta dva standarda splošna z osnovnimi tolmačenji terminologije, koncepta in pristopov k poročanju o obvladovanju navedenih tveganj, sledijo pa vsebinski standardi s smernicami razumevanja in razkrivanja trajnostnih aktivnosti zavezancev, kot so:

a) sektorska standarda:

a. ESRS 1 – določa smernice priprave kvalitetnih informacij in pripravo ustreznih razkritij v povezavi s trajnostnim poročilom ter finančnimi in nefinančnimi kazalniki.

b. ESRS 2 – določa obvezna razkritja za vse zavezance, kot so trajnostne izjave o vlogi upravnih, vodstvenih in nadzornih organov ter vključevanje trajnostnih strategij in uspešnosti v nagrajevalne sheme, o trajnostnem skrbnem pregledu ter informacije o upravljanju tveganj in notranjih kontrol v zvezi s trajnostjo.

b) Vsebinski standardi po področjih obvladovanja tveganj – okolje (E – Environment), družba (S – Social) in upravljanje (G – Governance):

a. okolje (E): ESRS E1 – Klimatske spremembe, ESRS E2 – Onesnaženost, ESRS E3 – vodni in morski viri, ESRS E4 – Biotska raznovrstnost in ekosistemi, ESRS E5 – uporaba virov in krožno gospodarstvo

b. družba (S): ESRS S1 – Lastna delovna sila, ESRS E2 – Delavci v vrednostni verigi, ESRS E3 – Ranljive skupine in ESRS S4 – Potrošniki in končni uporabniki

c. upravljanje (G): ESRS G1 – Poslovno ravnanje.

Poročanja po ESRS usmerjajo poročevalce k razkrivanju dvojne pomembnosti – in sicer tako zavezanca na okolje, kot tudi okolja na zavezanca, tako s finančnega kot tudi materialnega vidika. Pa tudi kako družbena in okoljska vprašanja ustvarjajo finančna tveganja in priložnosti za podjetje.

Pri tem bodo zavezanci morali opredeliti nivo bistvenosti oz. pripraviti zanesljivo oceno pomembnosti posameznega vpliva na poslovanje in glede na relevantnost tega vpliva na poslovanje podjetja oblikovati ustrezna razkritja. To pomeni, da v primeru ko vpliv določenega tveganja ni očiten ali pomemben za poslovanje podjetja, tega podjetju ne bo potrebno razkriti. Ne glede na navedeno pa velja opozoriti, da:

• bo moral zavezanec vsak trenutek ustrezno obrazložiti oceno pomembnosti, ki je vplivala na to, da ni/je ustrezno razkritje vključil v trajnostno poročilo;
• bo moral v trajnostno poročilo obvezno vključiti razkritja glede na zahteve standardov ESRS E1 – Klimatske spremembe, ESRS E2 – Onesnaženost.

V zvezi ESRS E 1 – Klimatske spremembe bo moral zavezanec razkriti politike za blažitev podnebnih sprememb, pomembna tveganja ter postopke za ocenjevanje in ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v zvezi s podnebjem, med katerimi velja omeniti poročanje o porabi energije ter meritvami za zmanjševanje emisij obsegov 1, 2 in 3.

V zvezi z ESRS E 2 – Onesnaženost pa bo moral zavezanec razkrivati ukrepe za zniževanje onesnaževanja in obremenjevanje zraka, vode in tal ter opredeliti finančne učinke vplivov, tveganj in priložnosti povezanih z onesnaževanjem. Tako bo na primer moral razkriti tako emisije zračnih onesnaževal, emisije v vodo, emisije anorganskih onesnaževal in emisije snovi, ki tanjšajo ozonski plašč, ki nastanejo v podjetju kot tudi podatke o mikroplastiki, ki jo ustvari ali uporabi podjetje.

Za konec velja spomniti, da bodo morali zavezanci poročati v skladu s CSRD in ESRS na način kot ga bo opredelila nacionalna zakonodaja do 4. julija 2024, v skladu s časovnico:

• zavezanci po 70.c člen ZGD-1 bodo uporabljali CSRD od 1. januarja 2024 (prvič poročajo po CSRD v letu 2025 za leto 2024),
• velike družbe od 1. januarja 2025 (prvič poročajo v letu 2026 za leto 2025),
• mala in srednja podjetja na borzi, majhne in nekompleksne institucije ter lastne zavarovalnice pa od 1. januarja 2026 (prvič poročajo v letu 2027 za leto 2026).

EK se zaveda obsežnosti poročevalskih razkritij, ki so lahko za male zavezance (pre)obremenjujoča in zato pripravlja posebne standarde trajnostnega poročanja le za te male zavezance. Prav tako pa bodo razkritja trajnostnih ravnanj zahtevali vlagatelji (npr. banke, investitorji, idr.), zato se razmišlja tudi o sprejemu poenostavljenih prostovoljnih standardov, ki bi olajšali poročanje tako malim podjetjem, kot tudi finančni industriji pri obravnavi vlog za financiranje.