TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

V Uredbi (EU) št. 952/2013 o carinskem zakoniku Unije (v nadaljnjem besedilu: Carinski zakonik) imamo opredeljenih več carinskih postopkov za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije. ob vnosu blaga iz tretje države oziroma s tretjega ozemlja na carinsko območje Unije lahko nastane obveznost za obračun uvoznih dajatev, vključno z DDV-jem. Možne so tudi oprostitve ali odlogi plačila dajatev, glede na različne postopke prepustitve blaga. Posledično je pomembno dobro poznavanje možnih carinskih postopkov pri deklariranju blaga ob uvozu v eU, saj lahko s tem optimiziramo svoje poslovanje.

V prispevku so na kratko predstavljeni carinski postopki ob uvozu blaga v slovenijo, poudarek pa je na posledicah za DDV in pravilih, povezanih s temi postopki. obravnavano je, kdaj pri uvozu nastane obveznost za obračun DDV-ja v Sloveniji, kako se lahko plača DDV pri uvozu, kateri so pogoji za uveljavljanje odbitka DDV-ja, predstavljene so tudi možne oprostitve plačila DDV-ja, transakcije v carinskih skladiščih in podrobneje še carinski postopek 42 00. Pri tem so izpostavljena nekatera pojasnila FURs-a ali sodbe sodišča EU, ki lahko pomembno vplivajo na izvedbo in izbiro postopka.

2. UVOZNI CARINSKI POSTOPKI

2.1. Splošno

O uvozu blaga govorimo, kadar je blago iz tretje države ali s tretjega ozemlja, ki ni del carinskega območja Unije, vneseno na carinsko območje Unije. Ob vnosu blaga na carinsko območje Unije mora deklarant, torej oseba, ki želi uvoziti blago, vložiti carinsko deklaracijo, na kateri navede, s katerim namenom se blago vnaša na carinsko območje Unije.

Carinska deklaracija se lahko vloži za naslednje carinske uvozne postopke:

• sprostitev blaga v prosti promet, carinsko skladiščenje,
• začasni uvoz, posebna raba,
• aktivno (in pasivno) oplemenitenje,

Carinski zastopnik je lahko samo oseba s sedežem na območju Unije, deklarant blaga pa katera koli oseba. Carinski zakonik ne pozna izraza uvoznik. vse osebe oziroma gospodarski subjekti, ki želijo uvažati blago v Unijo oziroma nastopati v carinskih transakcijah v Uniji, morajo imeti številko EORi. S to številko se gospodarski subjekti registrirajo in identificirajo pri carinskem poslovanju v EU-ju. Vsaka oseba ima torej samo eno številko EORi. Za gospodarske subjekte s sedežem v Sloveniji je ta številka enaka identifikacijski številki za DDV, zato je ni treba posebej pridobivati. Gospodarski subjekti s sedežem v drugih članicah EU-ja pridobijo številko eoRi v državi, v kateri so ustanovljeni, torej imajo sedež. Gospodarski subjekti, ki nimajo sedeža v EU-ju, pa številko pridobijo v kateri koli državi članici EU-ja.

2.2. Kratka predstavitev uvoznih carinskih postopkov

2.2.1. SPROSTITEV V PROSTI PROMET

Sprostitev v prosti promet je carinski postopek, pri katerem se blago uvozi na carinsko območje Unije, pri čemer ob uvozu nastane obveznost za plačilo vseh potencialnih dajatev.1 Po plačilu dajatev je blago sproščeno v prosti promet, kar pomeni, da dobi status blaga Unije.

Deklarant vloži carinsko deklaracijo v elektronski obliki. Priložijo se vsi predpisani dokumenti, ki so podlaga za pripravo carinske deklaracije, in morebitni obračun dajatev (npr. račun, potrdilo o poreklu blaga, prevozne listine …). Po potrebi ali ob naknadnem nadzoru je treba carinskemu organu predložiti še druge dokumente, ki lahko vplivajo na višino oziroma ugotovitev davčne obveznosti oziroma izpolnjevanje pogoja za oprostitev dajatev.

Kadar imamo blago do vrednosti 1.000 EUR ali 1.000 kg, se deklaracija lahko vloži tudi ustno. Enako velja v drugih primerih, če carinski organi to odobrijo, oziroma pri blagu nekomercialne narave, ki se prenaša oziroma prevaža v potnikovi osebni prtljagi.

Poseben postopek sprostitve blaga v prosti promet je pri posebni rabi. V tem primeru blago, čeprav je sproščeno v prosti promet, ostaja pod carinskim nadzorom. strogo tehnično je ta postopek v Carinskem zakoniku predstavljen pod »Določena raba«. Gre namreč za postopke, v katerih se blago zaradi posebne rabe sprosti v prosti promet z znižano uvozno dajatvijo ali po stopnji nič, zato carinski organ tudi ohranja nadzor nad blagom, da se zagotovi, da je bilo blago uporabljeno za namene, ki so bili deklarirani ob uvozu in za katere je bilo pridobljeno dovoljenje carinskih organov.2

2.2.2. CARINSKI POSTOPEK 42 00

Zavezanci uporabimo carinski postopek 42, kadar želimo sprostiti blago v prosti promet v državi članici uvoza in z namenom, da se neposredno po vnosu v eU prepelje oziroma pošlje davčnemu zavezancu v drugo državo članico EU-ja. v tem primeru se v sloveniji oziroma državi uvoza plačajo carine in druge uvozne dajatve, je pa uvoz oproščen obračuna DDV-ja in v Sloveniji tudi nekaterih drugih dajatev. Pogoji za oprostitev DDV-ja pri tem postopku so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju (glej točko 3).

2.2.3. CARINSKO SKLADIšČENJE

Blago se pri uvozu deklarira za postopek carinskega skladiščenja, kadar se neposredno po uvozu vnese v carinsko skladišče. Ker blago v carinskem skladišču ostaja v celoti pod carinskim nadzorom, se ob začetku postopka ne plačajo nobene uvozne dajatve. Tako blago še ni sproščeno v prosti promet, z njim pa se lahko ravna le v okviru carinskih predpisov in carinsko dovoljene rabe. imetnik carinskega skladišča mora pridobiti ustrezna dovoljenja od carinskega urada.

2.2.4. AKTIVNO IN PASIVNO OPLEMENITENJE

Postopek aktivnega oplemenitenja omogoča, da se blago začasno uvozi v EU z namenom oplemenitenja. Torej gre za blago, ki se v slovenijo uvozi za dodelavo, obdelavo ali predelavo in se po izvedenih postopkih ponovno izvozi v tretjo državo. Tako blago ob uvozu v EU ni zavezano plačilu nobenih uvoznih dajatev, mora pa biti uvoznik sposoben dokazati, da je bilo blago po oplemenitenju v celoti ponovno izvoženo. v nasprotnem primeru za del blaga, ki ne bi bil ponovno izvožen, nastane obveznost za plačilo vseh dajatev.

Za izvajanje postopka aktivnega oplemenitenja je potrebno posebno dovoljenje carinskih organov, postopki pa so mogoči le za posle in količine, za katere je bilo dovoljenje izdano. Izjema je za enostavne primere oziroma popravila blaga, kjer se zahtevek lahko vloži v poenostavljeni obliki kot carinska deklaracija v rednem postopku.3

Smiselno podobna pravila veljajo tudi za postopek pasivnega oplemenitenja, v katerem slovenski davčni zavezanec blago posreduje na oplemenitenje v tretje države. Ta zavezanec blago izvozi po posebnem postopku, ob uvozu pa je blago, ki je bilo predhodno izvoženo, prosto vseh dajatev; uvozne dajatve se torej plačajo samo za storitev dodelave.

2.2.5. ZAČASNI UVOZ

Za postopek začasnega uvoza se odločimo, kadar želimo blago za krajše obdobje uporabljati na carinskem območju Unije in ga nameravamo v nespremenjenem stanju izvoziti nazaj v tretjo državo. V večini primerov je tako blago oproščeno vseh uvoznih dajatev, v nekaterih primerih pa samo delno oproščeno. Tudi pri tem postopku je potrebno dovoljenje carinskih organov.

3. PRAVILA DDV-ja PRI UVOZU

3.1. Predmet in kraj obdavčitve

Predmet obdavčitve z DDV-jem je skladno s 3. členom Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) tudi transakcija uvoza blaga. v 18. členu istega zakona je določeno, da uvoz blaga pomeni vsak vnos blaga v Unijo, ki v skladu s carinskimi predpisi nima statusa blaga Unije, ali blaga, ki je uvoženo iz tretje države, pa znotraj Unije ni sproščeno v prosti promet v skladu s carinskimi predpisi, ter vsak vnos drugega blaga v Unijo s tretjega ozemlja.

Skladno s pravili o DDV-ju je v 18. členu Pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: PZDDV) določeno, da uvoz blaga, ki je predmet DDV-ja, zajema zakonit in nezakonit vnos blaga ne glede na namen vnosa blaga v Unijo. V 19. členu PZDDV-ja je nadalje določeno, da je predmet DDV-ja tudi dobava neunijskega blaga, če so izpolnjeni pogoji iz 3. člena ZDDV-1, torej da gre za dobavo neunijskega blaga v sloveniji ali za pridobitev takega blaga znotraj Unije. Dejstvo, da blago ni sproščeno v prosti promet v EU, torej ne vpliva na presojo, ali je neko blago lahko predmet obdavčitve z DDV-jem. Če pa je za dobavo neunijskega blaga predpisana oprostitev plačila DDV-ja, se ta oprostitev nanaša tudi na dobavo neunijskega blaga v sloveniji in na pridobitev neunijskega blaga znotraj Unije.

Kraj uvoza blaga je skladno s prvim odstavkom 31. člena ZDDV- 1 v državi članici, na ozemlju katere je bilo blago vneseno v Unijo. Če je blago vneseno v Unijo v sloveniji, je kraj uvoza torej slovenija. Ker Slovenija ne meji neposredno na tretje države ali tretja ozemlja, je neposreden vnos blaga iz tretjih držav v slovenijo načeloma mogoč zgolj po morju prek Luke Koper ali z letali na letališču Jožeta Pučnika. Tretja možnost je še v poštnem prometu. samo kadar je kraj uvoza v Sloveniji, veljajo za tako blago pravila, določena v ZDDV-1. To pomeni, da če slovenski davčni zavezanec uvaža blago (fizično vnese blago) v druge države članice EU-ja ali tretje države, se ne uporablja ZDDV-1 ter se take transakcije ne obravnavajo kot uvoz skladno s slovenskimi predpisi, niti se o takih transakcijah ne poroča za namene DDV-ja v Sloveniji.

Kadar je za blago iz tretjih držav ali s tretjih ozemelj ob vnosu v Unijo začet eden od postopkov iz prvega odstavka 57. člena ZDDV-1,⁴ postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali zunanji tranzitni postopek, je ne glede na prejšnji odstavek skladno z drugim odstavkom 31. člena ZDDV-1 kraj uvoza takega blaga v državi članici, na ozemlju katere se ti postopki končajo. Enako velja za blago s tretjih ozemelj, za katerega so se začeli postopki iz 93. člena ZDDV-1. Tudi v tem primeru je kraj uvoza v državi članici, kjer se ti postopki končajo.

3.2. Nastanek obveznosti za obračun DDV-ja in pravica do odbitka DDV-ja

Trenutek nastanka obveznosti za obračun DDv-ja pri uvozu blaga je določen v 35. členu ZDDV-1. Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV-ja nastane, ko je blago uvoženo. Če je bilo za blago ob vnosu na carinsko območje Unije začet eden od posebnih carinskih postopkov z odlogom plačila uvoznih dajatev, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost za obračun DDV-ja nastane, ko se za to blago ti postopki končajo. Dodatno je v tretjem in četrtem odstavku 35. člena določeno, da ne glede na zapisano v prejšnjem stavku obdavčljivi dogodek in obveznost obračuna DDV-ja za uvoženo blago, ki je zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenim v skupni politiki Unije, nastane takrat, ko nastane obdavčljiv dogodek za te dajatve in s tem obveznost obračuna teh dajatev. Za blago, ki ni zavezano plačilu katerih koli predhodno navedenih dajatev in za katero je torej predpisana stopnja uvoznih dajatev »prosto«, nastane obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV-ja takrat, ko bi v skladu s carinskimi predpisi nastala obveznost za obračun carine, če bi bila predpisana. Prejeto ali dano predplačilo, vezano na uvoz blaga, ne vpliva na nastanek obveznosti obračuna DDV-ja.

Celoten članek je dostopen za naročnike!