TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

1. Člen 9 Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ni v neskladju z Ustavo. 2. Člen 10 istega zakona se razveljavi. 3. Drugi odstavek 15. člena istega zakona ni v skladu z Ustavo, kolikor proti odločitvi Državnega zbora, da referenduma ne razpiše, ne zagotavlja ustreznega sodnega varstva. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu.

1. Določba 90. člena Ustave ne zahteva, da Zakon o referendumu predvidi vse znane oblike referenduma (predhodni, naknadni, razveljavitveni). Ni v nasprotju z Ustavo ureditev, ki ne vsebuje določbe, da je referendum lahko tudi razveljavitveni. 2. Razveljavitev veljavnega zakona je možno doseči tudi po poti zakonodajne iniciative za sprejem zakona o razveljavitvi takega zakona in na to vezane zahteve za razpis predhodnega referenduma o predlogu takega zakona. V primeru pravočasne vložitve pobude po 13. členu ZRLI se zakonodajalec referendumu ne more izogniti tako, da bi že v prvi obravnavi predlog zakona zavrnil in s tem zakonodajni postopek končal (smiselna razlaga tretjega odstavka 17. člena ZRLI). 3. Ustava v 90. členu z določbo petega odstavka, da se referendum ureja z zakonom, ne daje pooblastila za omejevanje ustavne pravice zahtevati razpis referenduma, tako da bi bila glede določenih vrst zakonov ta pravica izvzeta, ker je v prvem odstavku 90. člena Ustava sama določila obseg te pravice z določbo, da se referendum lahko razpiše o (vseh) vprašanjih, ki se urejajo z zakonom. 4. Z omejitvijo pravice iz 90. člena Ustave se indirektno omejuje tudi ustavna pravica iz 44. člena Ustave (pravica sodelovati pri upravljanju javnih zadev posredno ali neposredno, torej tudi z referendumskim odločanjem). Tudi določba 44. člena Ustave, da se ta pravica uresničuje "v skladu z zakonom", ne daje zakonodajalcu pooblastila za njeno omejevanje (po drugem odstavku 15. člena Ustave), ampak le pooblastilo za urejanje načina njenega uresničevanja (po tretjem odstavku istega člena). 5. Zakon lahko v skladu z določbo tretjega odstavka 15. člena Ustave ustavno pravico omejuje le, kadar je to nujno zaradi varstva pravic drugih (v skladu z načelom sorazmernosti), in pa v primerih, ko to Ustava sama določa - s takoimenovanimi zakonskimi pridržki (s formulacijami "pod pogoji, ki jih določa zakon", "v primerih, ki jih določa zakon", "v mejah zakona", "omejiti z zakonom" ipd.). Kadar sta vsebina in obseg pravice določena že v Ustavi, pomeni ustavna formulacija, da se ta pravica uresničuje "v skladu z zakonom" ali da "se ureja z zakonom", le pooblastilo zakonodajalcu, da (v skladu z drugim odstavkom 15. člena Ustave) predpiše način uresničevanja pravice, ne pa tudi njenih omejitev. 6. V nasprotju z Ustavo je zakonska določba, ki pooblašča Državni zbor, da ocenjuje jasnost referendumskega vprašanja, ki pa obenem proti odločitvi Državnega zbora, da zaradi nejasnosti vprašanja, ki naj bo predmet referenduma, referenduma ne razpiše, ne omogoča ustreznega sodnega varstva. Sodno varstvo po drugem odstavku 157. člena Ustave (če za take primere sploh pride v poštev - to vprašanje je ostalo odprto) namreč v takih primerih ne pomeni učinkovitega in zato ustreznega varstva prizadete ustavne pravice.