TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste magister pravnih znanosti in predsednik vrhovnega sodišča. Za vami je bogata kariera, prehodili ste pot od tožilca do sodnika, tudi predsednika Temeljnega oziroma Okrožnega sodišča v Kopru, leta 2008 ste postali direktor Centra za izobraževanje v pravosodju, leta 2010 ste bili imenovani za vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku vrhovnega sodišča, veliko ste predavali, od leta 2017 pa ste s šestletnim mandatom predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Na kaj ste v vaši karieri najbolj ponosni?

Mag. Damijan Florjančič:
Ne vem, ali bi posebej izpostavil katero od navedenih obdobij, zagotovo pa je za konec sodniške kariere vredno biti zadovoljen in tudi ponosen ter hvaležen, da sem opravljal in še opravljam funkcijo predsednika vrhovnega sodišča.

TFL Glasnik:
Kako ocenjujete delovanje sodstva v Sloveniji? Kaj je dobro, kaj bi bilo mogoče izboljšati? Ob tem bi se navezala na letno poročilo, ki ste ga v tem tednu oddali pravosodni ministrici.

Mag. Damijan Florjančič:
Na splošno bi lahko rekel, da delujemo kar dobro, saj se najmanj to od sodne veje oblasti tudi pričakuje. Ne morem reči, da to nalogo opravljamo optimalno na vseh področjih in v vseh primerih, ampak globalno gledano jo prav gotovo. Če primerjamo naš sodni sistem s primerljivimi sistemi drugih držav, smo lahko zadovoljni, saj smo jim enakovredni, pa tudi prepoznavni v okviru EU in širše. Če bomo vztrajali na tej poti in jo še izboljševali, k čemur moramo težiti, bomo šele lahko prišli do točke, ko bomo brez nihanj v našem delovanju izpolnjevali poslanstvo tretje veje oblasti.

TFL Glasnik:
Na katerem področju vidite največje izzive?

Mag. Damijan Florjančič:
Izzivov je veliko na različnih straneh. Nekateri so naslovljeni s sodniško zakonodajo oziroma s predlogi sprememb zakonodaje, ki nam jo je v obliki delovnega besedila dostavilo v obravnavo ministrstvo za pravosodje ob koncu prejšnjega in v začetku letošnjega leta. Tam so zajete teme, glede katerih ocenjujemo, da so spremembe nujne, nekatere druge pa ne, so pa lahko zaželene ali pa pričakovane.

Vprašanje je, ali so prav vse predlagane spremembe res potrebne. Vsekakor bi lahko rekel, da je v luči sprememb sodniške zakonodaje najpomembneje uresničiti projekt, ki ga sodstvo že dlje časa ponuja zakonodajni veji oblasti prek ministrstva za pravosodje – to je uveljavitev enovitega prvostopenjskega sodnika in uveljavitev prvostopenjskega okrožja kot temeljne celice delovanja pravosodnega sistema.

Pri tem se odpirajo posamezna podvprašanja, ki jih bo treba razrešiti v nadaljnjih razpravah. Glede na poslovanje v današnjem času, je ena glavnih prioritet stopiti korak naprej na področju informatizacije in digitalizacije, vendar pri tem naletimo na dokaj težke izzive, ki jih sami ne moremo razrešiti. Gre za vprašanje kadrovskega primanjkljaja na tem področju, zlasti razvojnih inženirjev s področja informatike, ki jih ne moremo privabiti s plačami, ki so na voljo. Čeprav so naši projekti na področju informatizacije zelo ambiciozni, nas dobri kadri zapuščajo, po drugi strani pa tisti, ki se prijavljajo na naše razpise, žal večinoma niso ustrezno kvalificirani.

TFL Glasnik:
Kar zadeva financiranje IT-strokovnjakov, verjetno velja enako za ves javni sektor. Verjamemo, da bodo to morda reševali v sistemu plač javnega sektorja. V letnem poročilu za leto 2021 ste navedli kar nekaj izzivov, o katerih kar nekaj časa govorite: prostorska problematika sodišč recimo. Se je pri tem kaj spremenilo?

Mag. Damijan Florjančič:
To je res problem, o katerem govorim neprenehoma že od začetka mandata. Ko sem se dejansko prepričal, v kakšnih pogojih delujejo predvsem prvostopenjska sodišča v Ljubljani, sem se kar malo zgrozil. Zato sem eno od prejšnjih ministric povabil, da si je ogledala prostore, pri čemer mislim zlasti na prostore Okrajnega sodišča v Ljubljani.

Ta razmetanost najetih prostorov po vseh kotičkih ljubljanskih sosesk je skrajno neprimerna za delovanje tretje veje oblasti. Že med prvim pogovorom z ministrico za pravosodje, ki ji seveda čestitam, da je sprejela izziv delovanja na tem zahtevnem pravosodnem področju, je bila izpostavljena nujnost čimprejšnje rešitve tega problema. V prihodnjih letih je treba zastaviti vse sile, da se izpelje projekt nove sodne palače v Ljubljani do konca. Ne glede na morebitne finančne težave, ki se obetajo in o katerih se v zadnjem času vse bolj glasno govori.

Sodstvo v glavnem mestu države od najnižjega do najvišjega sodišča ne sme in ne more učinkovito poslovati na takih neprimernih in neuglednih lokacijah.

TFL Glasnik:
Pa je bilo narejeno kaj konkretnega?

Mag. Damijan Florjančič:
Izbran je bil projekt nove sodne stavbe. Revizija, ki je bila ob tem sprožena, je bila zavrnjena in so zdaj izpolnjeni pogoji za konkretne nadaljnje korake, kar pa je v rokah ministrstva za pravosodje. Upam, da bo ministrica res dala temu projektu prednost, saj se z njim ne bi rešila le prostorska stiska prvostopenjskih sodišč, temveč tudi Višjega in Vrhovnega sodišča, ki bi poslovali še naprej v sodni stavbi na Tavčarjevi 9. Nekoliko me je zaskrbelo, da je gospa ministrica že v svojem predstavitvenem nagovoru kot kandidatka v parlamentu izpostavila nujnost upoštevanja stanja finančnih okvirov pri vprašanju izvedljivosti tega projekta. A teh pomislekov v tem primeru ne bi smelo več biti.

TFL Glasnik:
Morda so na voljo tudi kakšna kohezijska sredstva?

Mag. Damijan Florjančič:
Za ta projekt nisem seznanjen, da bi bila na voljo. Je pa možnost pridobivanja tovrstnih sredstev v pristojnosti ministrstva za pravosodje.

TFL Glasnik:
Želimo vam, da se to čim prej uspešno reši v korist državljanov in sodišča kot celote. A ko sva ravno pri tem poročilu, v njem sem zasledila zanimiv podatek. Še vedno se veliko govori o učinkovitosti sodstva, o predolgih postopkih, a zdaj je razvidno, da se trendi izboljšujejo, da gredo stvari v pravo smer. Na primer, število prejetih zadev, ki se je zmanjšalo za štiri odstotke. Se Slovenci manj tožimo? Povprečni čas reševanja zadev se je skrajšal. Videti je spodbudno. Kako to komentirate?

Mag. Damijan Florjančič:
To so gotovo pozitivni rezultati in se nadejamo, da bo šel trend v tej smeri. Pri tem je pomembno, da je na nekaterih, čeprav ne vseh pravnih področjih vse manj prejetih zadev. Izpostavil bi upravnopravno področje, kjer je velik problem obvladovanja pripada zlasti na Upravnem sodišču RS, ki je edino sodišče v Sloveniji, pristojno za reševanje teh zadev, specializirano za upravno področje. Poskušali smo reševati težave tudi s kadrovskimi okrepitvami, vendar je potrebna tudi kakšna zakonodajna sprememba, ki jo je upravni oddelek vrhovnega sodišča že predlagal, na primer kako razreševati problem pravnih sredstev, da od tam ne pljuskne prav vse na vrhovno sodišče in da se obravnave na prvi stopnji lahko vodijo pred sodnikom posameznikom, ne pa vedno pred senatom. Ta prizadevanja bi močno pripomogla k razrešitvi omenjene kadrovske stiske.

Po drugi strani je res, da so nekatera področja glede prejetih zadev nad evropskim povprečjem, zlasti to velja za civilnopravno področje. Tam smo pri vrhu med državami EU in posledično je težko obvladati pripad zadev, čeprav v celoti gledano rešimo več zadev, kot smo jih prejeli. To se je pokazalo tudi v letu 2021, čeprav je bilo še covidno leto, ampak je tisti negativni zamik pri številu rešenih zadev iz leta 2020 v letu 2021 že izzvenel. To so pozitivni rezultati in, kot sem dejal, upam, da bomo lahko v tej smeri nadaljevali.

TFL Glasnik:
Kako je z mediacijami? Vendarle bi bilo lepo, če bi jo stranke večkrat uporabile. To bi prispevalo k hitrejšemu reševanju sporov. Kako kaže na tem področju?

Mag. Damijan Florjančič:
O tem problemu smo govorili tudi na nedavni konferenci v Ljubljani, ki je bila namenjena prav 20. obletnici sodišču pridružene mediacije. Zaznali smo, da nekatera sodišča premalo uporabljajo mediacijo in razrešitev sporov, ki jih ta omogoča v predfazi sodnega postopka. Nekateri sodniki so nekoliko skeptični do pozitivnih rezultatov mediacije, vendar je bilo na konferenci poudarjeno, da je pomanjkljivost tudi v tem, da sodišča ne dajejo ustreznih informacij o mediaciji in da ne spodbujajo strank, da bi te postopke pogosteje uporabile.

Rezultat mediacij je namreč lahko viden tudi v tem, da čeprav sama po sebi, tudi če ne prinese rešitve spora med strankama v postopku mediacije, povzroči pozitivne premike v nadaljnjem sodnem postopku. Stranki se spoznata, bolje razumeta pristop in poglede nasprotne stranke, saj sta v mediacijskem postopku odprto in zaprto za javnost komunicirali, zato lahko vsi ti mediacijski dosežki najdejo odziv v nadaljnjem sodnem postopku.

TFL Glasnik:
Tukaj bo še spodbujanje sodnikov, naj svetujejo ...

Mag. Damijan Florjančič:
Rečeno je bilo, da bi bilo treba sodnike dodatno izobraziti na področju mediacije, saj tudi če sami niso mediatorji, vendarle spoznajo, kaj ta postopek dobrega prenaša v sodni postopek.

TFL Glasnik:
Vprašala bi vas še o sodstvu kot neodvisni tretji veji oblasti in o vplivu politike. Za vami je dvoletno obdobje, ki je toliko bolj zaznamovalo boj za neodvisnost sodne veje oblasti. Kako ste to doživljali?

Nekaj od tega je bilo razvidno v naših javnih reakcijah. Ker se nam je v določenem obdobju zdelo, da je način komunikacije postal povsem nevzdržen in neprimeren, smo imeli v letu 2020 poskus dialoga ali trialoga pod roko predsednika republike, torej med predstavniki vseh treh vej oblasti – zakonodajne, izvršilne in sodne. Tam smo si poskusili naliti čistega vina in upam, da sta izvršna in zakonodajna veja oblasti jasno razumeli, kaj nas moti in kaj bi bilo treba storiti glede medsebojnega komuniciranja. Bistvo medsebojnega pogovarjanja je, da si skušamo na kulturen, kolikor se da prijazen način povedati, kaj nas moti in ovira, da bi izboljšali delovanje oblastnih organov v državi, saj smo odgovorni ljudem, za katere izvršujemo oblast.

Za ugled sodstva v javnosti namreč ni zadolžena le sodna veja oblasti. Za ugled katere koli veje oblasti si moramo prizadevati vse tri veje in še posebej njihovi predstavniki. To v prvi vrsti izkazujemo z načinom komuniciranja med seboj in o nas; o naših pomanjkljivostih in naših dobrih straneh.

Sicer pa lahko rečem, da kakšnih konkretnih javnih ali nejavnih pritiskov na izvajanje ali vodenje sodnih postopkov kot predsednik vrhovnega sodišča nisem zaznal. Kolikor pa se je v javnosti komentiralo nekatere sodne postopke, je to pravica javnosti, da ima tudi sama svojo besedo pri tem, ko ocenjuje naše delo. Tako je malo vprašljiva trditev ali navedba v raziskavi The 2021 EU Justice Scoreboard, da je še vedno močan vpliv vlade oziroma politike na sodstvo. Ne vem, kje bi se lahko izkazoval ta vpliv, kot v primerih, ki sem jih navedel glede komuniciranja v javnosti, razen v kolikor ne gre pri tem za pristojnosti na zakonodajnem področju ali pri razporejanju finančnih sredstev v državnem proračunu, kar pa ne more imeti neposrednega odseva pri vodenju in odločitvah v posameznih sodnih postopkih.

TFL Glasnik:
Če se vrneva k lanskim ocenam v analizi, se je zaupanje javnosti povečalo.

Mag. Damijan Florjančič:
Konstantno merjenje izkazuje, da se zaupanje javnosti in zlasti zaupanje uporabnikov sodnih storitev povečuje. To pomeni, da gremo v pravo smer, in kot sem že omenil, še bolj bi nas veselilo, ko bi nam v tej smeri pomagale tudi druge institucije v državi.

TFL Glasnik:
Mogoče v zvezi s tem še postopek imenovanja sodnikov. Tudi to je področje, s katerim se lahko vpliva na to, da je izbira depolitizirana.

Mag. Damijan Florjančič:
Absolutno mora biti imenovanje sodnikov depolitizirano. Tudi če ima katera veja oblasti pri postopku imenovanja besedo, to nikakor ne sme imeti podlage v političnih ocenah. Sodniki opravljamo strokovno delo in lahko privolimo le v strokovno ocenjevanje tako kandidatov za sodniške funkcije kot tudi sodniškega dela, ki ga opravljamo v sodniški karieri.

TFL Glasnik:
Zato se zavzemate, da bi sodni svet izbral kandidate, ne da se potrjujejo v državnem zboru.

Mag. Damijan Florjančič:
Prav bi bilo, da se zameji politično ocenjevanje, ne glede na to kateri organi so vključeni v postopke izvolitve sodnikov.

TFL Glasnik:
Kako je s poenoteno sodno prakso sodišč? Nižje instance ne morejo med seboj primerjati podobnih sodb. Verjetno bi bila tu rešitev v večji transparentnosti.

Mag. Damijan Florjančič:
Dejanska sodna praksa ni le to, kar producira vrhovno sodišče ali višja sodišča, ampak vse tisto, kar ostane kot končna, pravnomočna odločitev, brez uporabe pravnih sredstev za spodbijanje odločitev prvostopenjskih sodišč. Zato je pomembno, da imamo uvid v cel spekter sodnih odločitev.

Ni rečeno, da so vse odločitve pravilne, vendar se učimo tudi iz nepravilnih. Lahko jih prepoznamo in vidimo, kje je lahko problem neke odločitve, ter to spoznanje uporabimo ob sprejemu drugačnih, pravilnih odločitev v drugih sodnih postopkih. Zato si prizadevamo, da bi bile vse odločitve javno publicirane. Na ta projekt je računal že minister Klemenčič v prvih letih mojega mandata, ko se je v iskanje ustreznih rešitev glede anonimizacije objavljenih sodnih odločb vključilo Institut Jožefa Stefana, vendar ta projekt ni prinesel zadovoljivih rezultatov. Zdaj se trudimo, da bi na vrhovnem sodišču, v okviru naših projektov in v sodelovanju z zunanjimi sodelavci našli ustrezne rešitve in omogočili vsesplošno publiciranje sodnih odločitev.

TFL Glasnik:
Prihodnje leto se vam izteče mandat. Boste ponovno kandidirali?

Mag. Damijan Florjančič:
Ne, saj se bližam 70. letu, kar je zakonsko določena starost za upokojevanje sodnikov in ne bi bilo mogoče izpeljati novega predsedniškega mandata. Vsekakor menim, da nastavki dosedanjega predsedniškega obdobja omogočajo dobro nadaljevanje dela sodstva v prihodnje. V zadnjem času smo denimo pripravili posebno analizo razlogov, zakaj v zadnjih letih na različnih področjih pada število rešenih zadev. Za to je bila zadolžena posebna delovna skupina, sestavljena pretežno iz sodnikov z vseh stopenj sodnega odločanja in je bil končni izdelek predložen v razpravo prav v teh dneh. Poslali jo bomo predsednikom sodišč, da jo preučijo, komentirajo in dajo pripombe, nakar bomo gradivo obravnavali na posebnem sestanku s predsedniki vseh sodišč. V gradivu je precej pripomb in predlogov naslovljenih na sodnoupravni del pristojnosti, tudi na sodnike in zakonodajno vejo oblasti. Tako, če bodo ti rezultati in predlogi sprejeti v sodstvu in bodo dobili ustrezen odziv tudi v zakonodaji, bo odprta še dodatna možnost izboljšanja dela slovenskega sodstva.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Mag. Damijan Florjančič:
Slovencem sporočam, da lahko mirno zaupajo slovenskemu sodstvu, naj ga pa čim manj uporabljajo za reševanje svojih sporov ‒ prijateljski pogovori, odprta beseda dosti bolj zaleže in lahko hitreje privede do rešitev. Predvsem pa je odprta možnost uporabe tudi drugih poti, o katerih sva prej izmenjala nekaj besed. Naj bo sodna pot pravzaprav skrajna pot reševanja medsebojnih spornih razmerij.