TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na kaj ste v vaši dosedanji karieri najbolj ponosni?

Mag. Gordana Mikunovič:
O, zdaj ste nanizali toliko lepih stvari o meni. Ne glede na to, kaj sem dosegla, sem ostala to, kar sem. Preprosta, polna empatije, še vedno hudomušna, navihana. Vse te formalne in neformalne poti niso ubile tega otroškega duha v meni in menim, da sem ravno zaradi tega še toliko uspešnejša, ker sem ostala na realnih tleh. Kljub položajnemu delovnemu mestu želim aktivno sodelovati s sodelavci in strankami, še vedno vodim upravne postopke, še vedno izvajam postopke za podjetnike na točki SPOT. Verjamem, da sem tako večji zgled. Glede dosežkov vse lepo in prav, a če pa pri tem izgubiš sebe, to ne pomeni nič.

TFL Glasnik:
Se pravi, da zares iz srca delate to, kar delate, in to vas dejansko osrečuje.

Mag. Gordana Mikunovič:
Na službeni poti so mi dodeljevali različna delovna področja (od gostinstva, gospodarskih dejavnosti, kmetijstva, gradbeništva, kakovosti do razlastitev in ustanavljanja služnosti …), le težavnosti teh so se menjavale oziroma stopnjevale. Kot upraviteljica obrambnega načrtovanja sem se denimo učila strateškega razmišljanja. Veliko delovnih področij sem preizkusila, nekdo bi to vzel za kazen, jaz pa sem si rekla, da je to morda nagrada. Gradila se bom, razvijala se bom na različnih področjih in zaradi te moje radovednosti, radoživosti pa želje po hitrejših, boljših poteh se mi zdi, da me je to vodilo samo naprej, naprej.

Sem človek, ki sistemsko pristopa k delu, razdeli delo na logične procese, procese pa na aktivnosti. Znotraj aktivnosti vedno iščem, katero aktivnost lahko izpustim, a me še vedno vodi h kvalitetnemu in zakonitemu rezultatu. Ali pa morda najdem aktivnosti, ki jih lahko peljemo vzporedno in s tem skrajšamo oziroma prihranimo čas in še vedno dobimo rezultat.

TFL Glasnik:
To je bilo pravzaprav moje naslednje vprašanje: kako delujete? Vendarle delate v upravni enoti in teh je v Sloveniji 58, področje dejavnosti, ki jih opravljate za državljane, je večinoma precej natančno določeno. Lahko se jih lotimo zelo birokratsko, vi pa iščete druge poti, da ste hitrejši. V javnem sektorju se to očitno da, zato bi vas vprašala, kako to sploh zmorete. Mi pa živimo z nekimi stereotipi, da je to vse dolgo, da se težko kaj uredi in tako naprej.

Mag. Gordana Mikunovič:
Seveda se da. Lahko uradujemo na različne načine, a nikakor ne na račun ignorance določb ključnega procesnega zakona ZUP in materialnih zakonov. Zakoni in predpisani postopki so namreč temelj našega dela in jih moramo spoštovati v vseh okoliščinah. Gre za to, da ti je v postopku mar za stranko, da doseže cilj, da ti je iskreno mar, da stranki pomagaš čim hitreje doseči ta cilj. Sploh ko gre za zahtevnejše postopke, kjer je udeleženih več strank ali pa celo stranke z nasprotnimi interesi. Ne vem, jaz nekako vedno igram nekega mediatorja in ni nujno, da bom vedno na strani države, če javni interes ni nedvoumno izražen. Nekako vedno stojim ob malem človeku in mu skušam pomagat bodisi s svetovanjem bodisi z empatičnim vodenjem upravnega postopka. Če tako pristopiš k svojem delu, stranka lažje sprejme tudi negativne odločitve. Ko verjame, da se nekdo trudil za stranko, ko verjame, da je bilo nekomu mar v upravnem postopku.

TFL Glasnik:
Povejte kakšne konkretne primere, ko lahko to pojasnite. In zakaj vas imajo potem ljudje radi in vas Belokranjci spoštujejo.

Mag. Gordana Mikunovič:
Nam uradnikom je najlažje reči: To ni moja stvar, nismo za to pristojni, pojdite drugam. Govorim o postopkih, za katere kot upravna enota nismo neposredno pristojni. Osebno sem vedno občutljiva pri ranljivih, pri starejših. V naši upravni enoti zgolj en dan deluje tudi Fursova pisarna in mi je pomembno, da teh naših ljudi ne odpravimo. Tudi če jim pomagamo izpolniti obrazec, ki ni naša pristojnost, tudi če opravimo kakšen klic. Nam je bistveno lažje, vemo, kam klicati, kaj in kako vprašati.

Tam, kjer smo pristojni, pa mi je pomembno, da če nečesa ne znamo ali pa ne zmoremo oziroma tisti trenutek nimamo informacij, nimamo odgovora, da moji sodelavci in jaz rečemo stranki, glejte, danes vam ne moremo pomagati, se bomo pa o vaši recimo netipični zadevi pozanimali in poiskali pravi odgovor. Pomembno je, da stojiš za svojimi besedami. Ne vem, jaz vedno izhajam iz sebe. Če meni nekdo nekaj obljubi ali pa se nekaj dogovorimo, sem zelo razočarana, če pozabi name, zato mi je mar, da realiziram to, kar sem obljubila.

TFL Glasnik:
Tax-Fin-Lex veliko sodeluje tudi z upravnimi enotami in čutim ter vem, da imate veliko pristojnosti. Ogromno dela. Pa ne vem, ali je to seveda tudi kadrovsko dovolj podprto. Seveda vi s svojim optimizmom ne tarnate, vi rešujete probleme, ampak vendarle je pristojnosti, ki jih imate, ogromno. Za tiste bralce, ki ne poznajo čisto vseh vaših pristojnosti, bi jih na hitro našteli? Kako je v vaši enoti, koliko ljudi imate in pri katerih pristojnostih vidite največ težav? Posebej bi omenila in vprašala, zakaj nastajajo problemi že v prejšnjih postopkih in kako bi recimo vi te težave reševali.

Mag. Gordana Mikunovič:
Nemalokrat slišimo po hodnikih upravne enote, kako stranke po telefonih razlagajo: Na občini sem. Stranke še vedno mešajo občino in upravno enoto ter nimajo jasno razmejenih pristojnosti, torej lokalne oblasti od državne uprave oziroma državnega organa. In pogosto nas vidijo kot nepotrebne birokrate, kot dolgočasne, toge. Potem sem se vprašala, kako lahko jaz spremenim to miselnost. Na upravni enoti izvajamo postopke ob ključnih življenjskih dogodkih, ki se ljudi zelo dotaknejo. S stranko smo ob rojstvu otroka, ob sklenitvi zakonske zveze, ob pridobitvi gradbenega dovoljenja za skupni dom, ko pridejo po prvo vozniško dovoljenje, ob sestavi smrtovnice ... In sem si rekla, da bom te vsebine približala ljudem, da nas bodo mogoče drugače videli, da znamo biti tudi sočutni. Poskušamo se vživeti v stranko in gledati z njenimi očmi. Pomembno je, da se pri sestavi smrtovnice ne hihitaš, ampak da to občutljivo dejanje s stranko opraviš v miru in dostojanstveno.

O sklenitvi zakonske zveze sem razmišljala, da je to najlepše procesno dejanje, ki ga upravna enota izvaja. Na poroke pride tudi do 100, 150 svatov. Torej bodimo prepoznavni po porokah, pojdimo na teren, bodimo drugačni. Mladoporočenca si morda želita poroko na smučišču, v gozdu, na bregovih reke … Zakaj ne? To je najmanj, s čimer se lahko upravna enota približa ljudem. Vse to na terenu posnamem, naredim zanimivo gradivo in ga tudi skozi naša družbena omrežja instagram, facebook, linkedln približujem ljudem. Vidim, da postajamo na neki način prepoznani tudi širše zunaj meja naše upravne enote, saj se na nas obračajo bodoči mladoporočenci, ki si morda želijo te drugačne navihane obravnave. Jaz nekatere poročne govore celo personaliziram.

Na upravni enoti smo pristojni za zelo zahtevna delovna področja, kot so izdaja gradbenih dovoljenj, razlastitev, ustanovitev služnosti in pridobitev državljanstva. Tudi odobritev prometa s kmetijskimi zemljišči, kadar je vpletenih več kupcev, ki uveljavljajo predkupno pravico, je zapleten postopek. To je posledica tako kompleksnih ugotavljanj dejanskih predkupnih upravičencev, ki pogosto spominjajo na raziskovalno delo, kot tudi vpliv sodne prakse (spoštovanje načela kontradiktornosti). Zaradi konkurence med kupci jih je treba obravnavati kot nasprotne stranke. Pri svojem delu neprestano tehtamo med javnim in zasebnim interesom, kar zahteva natančno presojo in strokovnost. Samo zahtevnost teh postopkov predstavlja velik izziv, ki pa se dodatno poglobi zaradi nepredvidljivosti sodne prakse. Novejša sodna praksa namreč vse bolj posega v dosedanje postopke in celo spreminja izvajanje materialnega prava, kar nas sili v tehtanje argumentov starejše in novejše sodne prakse. To posledično otežuje in podaljšuje upravne postopke. Zaradi navedenega je treba jasno izpostaviti velik pomen kot tudi zahtevnost dela upravnih enot.

Prav zaradi navedenega vsebine našega dela poskušam javnosti prikazati skozi objektiv na zanimiv način. Tako zunanji vidijo, kaj in kako dejansko delamo. Tako izživljam svojo kreativno žilico tudi kot piarovka naše UE.

TFL Glasnik:
Ste tudi matičarka?

Mag. Gordana Mikunovič:
Že po funkciji sem pooblaščenka, dan mi je ta privilegij in jaz to res jemljem kot privilegij. Biti pred parom, ju gledati v oči, ko se tudi kakšna solzica potoči ... Opazuješ starše, ki so še bolj ganjeni, in to nekako skušam ujeti skozi besedilo, skozi objektiv in to približati tudi drugim. S tem pripovedovanjem zgodbe oziroma marketingom ustvarjamo neko blagovno znamko, po kateri smo postali prepoznavni in nas ljudje mogoče ne vidijo več tako brezčutne, dolgočasne in toge.

TFL Glasnik:
Ne moreva mimo gradbenih dovoljenj, ki so prinesla slabo sliko upravnim enotam. Vemo pa, da ni tako. Na naših gradbenih konferencah velja splošno stališče, da je mogoče gradbeno dovoljenje dobiti zelo hitro, a je pred tem cel kup postopkov, ki jih je treba urediti – na koncu je krivec upravna enota.

Mag. Gordana Mikunovič:
Kot fizične osebe smo najbolj prizadeti, ko gradimo, želimo graditi svoj dom. Pot do prve hiške je lahko dolgotrajna in boleča, pa še finančno je to velik zalogaj. Na drugi strani razumem tudi gospodarstvenike, podjetnike, ki želijo investirati tudi v naše okolje in jim je poglavitnega pomena pridobitev gradbenega dovoljenja – hitra pridobitev gradbenega dovoljenja, ki mu potem sledi še uporabno dovoljenje. Ljudje pogosto zgrešeno govorijo: »Potreboval sem pet let za pridobitev gradbenega dovoljenja!« Samo nihče ne razdrobi teh pet let, ko je najprej čakal na spremembo prostorskega akta, potem se je čakalo na ureditev javne infrastrukture, obračun komunalnega prispevka, pridobitev mnenj mnenjedajalcev in urbanista pristojne občine. In če mi na UE dobimo popolno dokumentacijo, ki obravnava skladno gradnjo, sploh ni težav pri izdaji gradbenega dovoljenja.

TFL Glasnik:
Takrat ste hitri. V kolikem času recimo, kaj bi rekli?

Mag. Gordana Mikunovič:
Če je popolna dokumentacija in skladna gradnja, celo v enem mesecu, dveh, torej v zakonitem predpisanem roku. Veliko je odvisno tudi od zahtevnosti nameravane gradnje ter (ne)popolnosti oddane projektne dokumentacije. Želim poudariti, da je tudi mojim kolegom v drugih upravnih enotah mar, gremo prioritetno naproti investicijam, ki so vezane na razpise, na evropska sredstva, čeprav je lahko sporno reševanje vlog mimo vrste. Ključno je, da investitorji ne izgubijo teh sredstev za pomembne naložbe, ključnih tudi za razvoj lokalnega okolja in ljudi.

TFL Glasnik:
Zdaj sva se sprehodili čez vrsto aktivnosti, ki jih opravljate na upravnih enotah. Bi še kaj dodali k temu? Ali drugače: ali menite, da bi lahko katere od teh aktivnosti drugače zastavili, da bi bili, ne vem, občani še bolj zadovoljni državljani?

Mag. Gordana Mikunovič:
Dobra praksa bi bila odprava krajevne pristojnosti na nekaterih za to primernih delovnih področjih, če bi se te vloge skozi neko sito oziroma sistem enakomerno delile med upravne enote. Danes ni tako. Denimo s spremembo zakona o tujcih je odpravljena krajevna pristojnost za nekatere postopke, zato stranke vlagajo vloge, kjer koli pač želijo. Posledica tega je, da so nekatere upravne enote preobremenjene s temi postopki, druge pa manj. Tu je še prostor za izboljšave, gremo pa v pravi smeri.

V praksi izvajamo tudi 51. člen zakona o državni upravi, ko minister, pristojen za javno upravo, na predlog načelnika upravne enote s sklepom izjemoma določi drugo krajevno pristojno upravno enoto za reševanje posamičnih upravnih zadev na določenem upravnem področju, v katerih upravna enota še ni opravila nobenih dejanj v postopku.

Dobra praksa je vsekakor praksa reševanja še nerešenih starih zahtevkov za denacionalizacijo. Upravna enota Celje ima specializirano ekipo in upravne enote prenašajo te zahtevke na to enoto. Tako se ciljano rešuje najzahtevnejše upravne postopke, ki se vlečejo celo desetletja.

Rekla bi, da bi lahko po enakem vzoru lahko reševali tudi razlastitve. Postopke za razlastitev bi po zahtevnosti nemalokrat celo umestila pred gradbena dovoljenja. Tam imamo vedno nasprotujoče si stranke, ena od teh je vsekakor močnejša stranka država kot razlastitveni upravičenec. Pri gradbenih dovoljenjih je velikokrat izziv, ker imamo v postopkih udeležene tudi stranske udeležence in civilne iniciative, ki ne smejo biti spregledane, nam zaradi kršitev procesnih pravil potem postopki padejo na drugi stopnji oziroma na upravnem sodišču.

Pri razlastitvah in ustanovitvah služnosti je izziv, ker posegamo v zasebno lastnino, in to je boleče. V praksi vidimo, da so starejši lastniki predvsem čustveno vezani na svoje nepremičnine. Saj država vedno poskuša ponuditi lastniku neko dostojno odškodnino. In če pri tem dogovarjanju stranki ne uspeta, se sproži postopek zoper lastnika. Tako imamo na ena strani državne odvetnike, na drugi strani odvetnike strank. Tu je pomembno, da smo usposobljeni, da imamo znanje, specialna znanja, in da na neki način skušamo igrati mediatorja, da prideta nasprotni stranki skupaj in obe vsaj optimalno dosežeta tisto, kar si želita. Mogoče je tu predvsem pomanjkanje znanja in vztrajnosti izziv.

TFL Glasnik:
Kako to sploh obvladujete? Vendarle so to najbolj specialna znanja. Verjetno govoriva o večjih državnih infrastrukturnih projektih. Vprašanja so povezana z ogromnimi zneski, naložbami. Ali sploh imate ustrezen kader?

Mag. Gordana Mikunovič:
Imamo srečo, da imamo res dragoceno sodelavko, ki ima ogromno znanja, željo po raziskovanju in ji je to izziv. Mislim, da je pomembno, da imamo kot uradniki dovolj poguma, znanja in izkušenj, da smo celo sposobni nasprotovati zahtevkom države, kjer ni dovolj izkazan javni interes, torej ne zgolj na abstraktni ravni, ampak tudi na konkretni ravni. In to je potem zelo zanimivo, ko morda zahtevamo dopolnitve, dodatna pojasnila, elaborate, naj izkažejo ta javni interes, da ta ne obstane le nekje v zraku?

TFL Glasnik:
Ampak to je vedno dvorezno in bi se dala v čisto preprosto vlogo državljanke ter bi vas vprašala, ko se jezimo, zakaj ni končan avtocestni križ. Nato pridemo do razlastitev, do okoljevarstvenikov, do civilnih iniciativ. Pridemo, grobo bom rekla, do reševanja neke drobne živalske vrste na račun upravičeno velikih interesov.

Mag. Gordana Mikunovič:
Osebno verjamem, da včasih morda ne bi smeli dati take teže prav vsem civilnim iniciativam, a na drugi strani nam postopek formalno pade, če jih izpustimo, saj moramo v skladu z veljavno zakonodajo primerno vključiti stranske udeležence oziroma druge udeležence, ki imajo kakršen koli pravni interes.

TFL Glasnik:
In tretja os stoji. Imate pač zelo pomembno vlogo tudi pri razvoju države, državne infrastrukture, in potem vlogo pri zadovoljstvu občanov pri vseh nalogah od porok do rojstev, smrti, potnih listin oziroma vseh dokumentov. Morda ob koncu rečeva še, kaj bi si vi želeli da bi se spremenilo na tem področju, da bi vam država prisluhnila. Da bi bili res podaljšana roka države, da bi bili državljani zadovoljni.

Mag. Gordana Mikunovič:
Zdaj je velik poudarek na digitalizaciji in bi si na tem področju želela res kvalitetnih IKT/IT-rešitev. Pri svojem delu uporabljamo veliko število različnih aplikacij. Želela pa bi si, da bi te aplikacije res dobre, preizkušene in predvsem kompatibilne med seboj. Ne pa da so vsebinske aplikacije (po posameznih delovnih področjih) nezdružljive z najpomembnejšo aplikacijo, ki podpira dokumentarno gradivo. Ne želimo si polizdelkov, zato naj se vsebine in uporabnike pravočasno vključi v snovanje novih rešitev s ciljem skupnega zadovoljstva ter hitrejše poti do cilja. To so te kolizije, ki jih ugotavljamo v praksi. Včasih na terenu izpademo neprofesionalni tudi zaradi neprimernih, zastarelih, nekompatibilnih tehničnih pripomočkov in prepočasnega delovanja ali nedelovanja sistema (strežnikov, aplikacij).

Predvsem pa si želim, da si na področju zakonodaje zakonodajalec prizadeva za to, da ko sprejema zakone, pazi na vpliv obravnavanega zakona na druge obstoječe zakone in druge predpise. Mi se potem v praksi srečujemo s kontradiktornostjo zakonov oziroma drugih predpisov in se pogosto sprašujemo, kaj sploh velja, kaj upoštevati. Na koncu pretehta za stranko ugodnejša rešitev.

Ogromno dela čaka upravne enote, saj se je spremenila ključna zakonodaja na različnih področjih. Od sistemskega, procesnega zakona do materialne zakonodaje. Uslužbenska zakonodaja, plačni sistem, novela ZUP, novela GZ-1, ZUreP-3, ZTuj-2. Torej to so najpomembnejši zakoni, ki vplivajo na našo usodo in bo od nas odvisno, kako hitro bomo sposobni to implementirati. Vemo, da že sprememba ZUP močno spreminja nekatere stvari. Ta trenutek niti ne znam oceniti, kako bo to v praksi potekalo.

Res bi želela, da ljudje končno vidijo upravne enote v lepši, boljši luči. Premiki na boljše se dogajajo. Zaposleni se skupaj s predstavniki sindikatov borijo za boljše pogoje zaposlenih na upravnih enotah. Želela bi poudariti, da nam služba za upravne enote na ministrstvu za javno upravo, ki jo vodi Mirko Stopar, po dolgem času res gre naproti v pravem smislu. Plače so se izboljšale, delo matičark je boljše ovrednoteno, omogočena so sredstva za delovno uspešnost. Na upravnih enotah bi si seveda želeli, da nekdo prepozna našo pravo vrednost, pomembnost in višje ovrednoti sistemizacijo delovnih mest upravnih enot. Primerjava z lokalno ravnjo (občinami) je absurdna; za primerljive naloge imamo na lokalni ravni občine, na državni ravni pa upravne enote, in kolegi na občinah brez težav zasedajo podsekretarska ali sekretarska delovna mesta, na upravni enoti tega nihče ne sme imeti. Da o ministrstvih ne govorim. Zakaj? Ker je sistemizacija za upravne enote tako slabo zastavljena, podcenjuje zahtevnost delovnih področij, ne odgovarja na aktualne izzive, težavnost. Želela bi, da nam gre oblast oziroma pristojno ministrstvo tudi pri tem naproti, da bomo končno imeli pogoje in finančna sredstva, da lahko tudi s pošteno ovrednotenimi delovnimi mesti zasluženo nagradimo svoje ljudi. S tem bi dobili pravo priznanje. To vodi tudi k večji motivaciji, pravi organizacijski klimi in boljšim rezultatom. Navsezadnje, le tako bomo obdržali dobre zaposlene v organizacijah.

Verjamem pa, da je vloga vodje, da ustvarja dobre odnose, dobre pogoje, saj so odnosi in dobro počutje tisto, kar v organizaciji zares ohranja ljudi in preprečuje fluktuacijo in privablja mlade.

TFL Glasnik:
In še čisto zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Mag. Gordana Mikunovič:
Želela bi si, da vsi pridejo v takšno situacijo kot jaz, da enostavno uživajo v tistem, kar delajo. Da imajo pogum biti to, kar so, naj nas ne ubijejo govorice in podobno. Če sam ne goriš, ne moreš vneti drugih – je moje vodilo.