Pravilnik o geografski označbi Brinjevec

3823. Pravilnik o geografski označbi Brinjevec

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena, drugega odstavka 78. člena in drugega odstavka 90. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja minister za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano

P R A V I L N I K
o geografski označbi Brinjevec

(vsebina)

Ta pravilnik določa geografsko označbo Brinjevec ter po­goje za njeno uporabo za izvajanje Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geo­grafskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16), zadnjič spremenjene z Uredbo (ES) št. 1334/2008 Evropskega Parla­menta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o aromah in nekaterih sestavinah živil z aromatičnimi lastnostmi za uporabo v in na živilih ter spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, uredb (ES) št. 2232/96 in (ES) št. 110/2008 ter Direktive 2000/13/ES (UL L št. 354 z dne 31. 12. 2008, str. 34), (v nadaljnjem bese­dilu: Uredba 110/2008/ES).

(geografska označba)

Z geografsko označbo Brinjevec se lahko označi le na­ravno žganje, proizvedeno z destilacijo fermentirane drozge jagod navadnega brina (Juniperus communis) na geografskem obmo­čju Republike Slovenije, če ustreza vsem zahtevam iz Uredbe 110/2008/ES, pravilnika, ki ureja žgane pijače, in tega pravilnika.

Brinjevec je lahko v prometu le kot predpakiran izdelek.

(kakovost brinovih jagod)

Brinjevec se proizvaja iz jagod navadnega brina, ki mo­rajo biti ustrezne tehnološke zrelosti, ki jo dosežejo v obdobju med avgustom in novembrom, optimalna vsebnost je nad 1% brinovega olja in pod 20% vode.

(tehnološki postopek)

Brinjevec se proizvaja po specifičnem postopku predelave jagod navadnega brina, ki temelji na osnovi mletja brinovih ja­god. Sledi redčenje mletih brinovih jagod z vodo, da se ustvarijo pogoji za fermentacijo in delovanje kvasovk. Sledi dodatek vrel­nega nastavka in po potrebi hrane za kvasovke. Fermentacija drozge poteka počasi in ob ustreznih temperaturnih pogojih traja približno štiri tedne. Po končani fermentaciji sledi destila­cija. Potrebna je dvakratna destilacija. Prva destilacija poteka v klasičnih kotlih (šaržno). Pri prvi destilaciji je nangi ali mehkemu žganju treba odvzeti eterično olje. Druga destilacija lahko pote­ka šaržno oziroma na kontinuirnih napravah.