TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožb obdolženega A. A. in njegovega zagovornika se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni:

a) glede kaznivega dejanja pod točko A/III izreka in glede stroškov tega dela kazenskega postopka tako, da se

zoper obdolženega A. A. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

po 4. točki 357. člena Zakona o kazenskem postopku

zavrne obtožba,

da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti vedel, da je nekdo drug postal nezmožen za plačilo, pa je zato, da bi izigral in oškodoval upnike, z goljufivim ravnanjem povzročil veliko premoženjsko škodo upnikom, tako da je

kot prokurist družbe B. d.d., (prvi naslov) na podlagi dne 28. 5. 2003 podeljene prokure z neomejenim pooblastilom za samostojno zastopanje in samostojno vodenje finančnega poslovanja družbe, po 31. 3. 2013, ko je družba B. d.d. postala nezmožna za plačilo oziroma insolventna, saj v daljšem obdobju ni bila sposobna poravnavati svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, kar skladno z določilom prve točke 14. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) pomeni njeno insolventnost, obenem pa je znesek vseh njenih obveznosti presegel vrednost premoženja družbe, kar predstavlja zakonsko domnevo insolventosti po prvi točki 3. odstavka 14. člena ZFPPIPP,

česar se je A. A. zavedal, saj je samostojno vodil finančno poslovanje družbe in sprejemal odločitve glede finančnih projektov ter bil tako podrobno seznanjen z njenim finančnim stanjem, zaradi slabega finančnega stanja družbe pa je bil celo dne 28. 6. 2013 na Okrožno sodišče v Murski Soboti podan predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave,

pa je kljub temu, v obdobju od 28. 5. 2013 do 1. 6. 2013 v Luksemburgu, zato da bi oškodoval upnike družbe B. d.d. v njenem imenu sklenil z družbo C. iz Sejšelov tri pogodbe o odstopu terjatev, po katerih je B. d.d. kot odstopnik, brezplačno oziroma brez kakršnegakoli ekonomskega nadomestila, odstopil družbi C. obstoječe terjatve, ki jih je imela do družbe D. in do njega kot fizične osebe in sicer je:

1. s pogodbo z dne 28. 5. 2013 odstopil terjatev družbe B. d.d. do družbe D. iz naslova:

- sklenjene Naročniške pogodbe komercialnega zapisa št. ... z dne 30. 11.2012 za glavnico v višini 96.714,65 EUR in obresti v višini 2.350,12 EUR,

- sklenjene Naročniške pogodbe komercialnega zapisa št. ... z dne 31. 12. 2012 za glavnico v višini 61.906,07 EUR in obresti v višini 1.239,60 EUR ter

- sklenjene Pogodbe o nakupu poslovnega deleža v družbi E. d.o.o. z dne 28. 12. 2010 za glavnico v višini 864.000,00 EUR in obresti v višini 62.911,13 EUR;

2. s pogodbo z dne 1. 6. 2013 odstopil terjatev družbe B. d.d. do A. A. iz naslova uporabe službene kartice Diners v višini 5.007,08 EUR in službene kartice Visa v višini 6.732,19 EUR ter iz naslova pogodbe o prevzemu dolga z dne 29. 5. 2013 v višini 11.020,00 EUR in

3. s pogodbo z dne 1. 6. 2013 odstopil terjatev družbe B. d.d. do A. A. iz naslova Pogodbe o prevzemu dolga z dne 31. 5. 2013 v višini 101.812,45 EUR,

ter je tako družbi C. omogočil neodplačno pridobitev terjatev v višini 1.213.693,29 EUR, katere so pred prenosom predstavljale premoženje družbe B. d.d., ki bi sicer v stečajnem postopku tvorile del stečajne mase, s čimer je v tej višini povzročil veliko premoženjsko škodo upnikom družbe B. d.d., ki so v stečajnem postopku, začetem dne 24. 3. 2014 pred Okrožnim sodiščem v Murski Soboti pod opr. št. St 1246/2013, prijavili za več kot 27 milijonov evrov različnih vrst terjatev, ki so bile priznane, predvsem F. d.d., G. d.d., H. d.d., I. d.o.o., J. d.d., K. d.o.o., L. d.d., M. d.d., N. N. d.d. in ostali, kot izhaja iz petega posodobljenega končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 30. 11. 2017,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški tega dela kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun;

b) v odločbi o kazenski sankciji tako, da se obdolžencu ob nespremenjeni odreditvi načina izvršitve kazni zapora po tretjem odstavku 86. člena KZ-1 in ob nespremenjenih kaznih, določenih za kaznivi dejanji pod točkama A/I in A/II izreka sodbe sodišča prve stopnje,

po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreče

enotna kazen

2 (dve) leti in 10 (deset) mesecev zapora;

c) v odločbi o odvzemu premoženjske koristi tako, da se obdolžencu odvzem premoženjske koristi ne izreče.

II. Pritožbi obdolženega A. A. in njegovega zagovornika ter pritožba okrožne državne tožilke se zavrnejo kot neutemeljene in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Posledica zavrnilne sodbe je tudi sprememba odločbe o premoženjski koristi. Slovenska zakonodaja namreč z izjemo posebnega, ne na obsodbo vezanega procesnopravnega odvzema koristi po 498.a členu ZKP ne daje pravne podlage za odvzem premoženjske koristi, če je v kazenskem postopku izdana oprostilna ali zavrnilna sodba.

Izvedenec ne more vselej z gotovostjo podati mnenja o vseh spornih vprašanjih, ampak (pogosto) lahko poda mnenje le z določeno večjo ali manjšo stopnjo verjetnosti, pri tem pa je sodišče tisto, ki na podlagi ocene izvedenskega mnenja tudi v povezavi z drugimi dokazi presoja, ali so odločilna dejstva dokazana ali ne.

Sodišče lahko skladno s pravno teorijo v primeru, če je iz izvedenskega mnenja jasno, da določenega dejstva ali okoliščine po nobeni dostopni metodi ni mogoče ugotoviti z dovolj visoko zanesljivostjo, brez zadržkov uporabi načelo in dubio pro reo, če tega dejstva ni mogoče zanesljivo ugotoviti niti v povezavi z drugimi dokazi.