TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v celoti glasi:

"1. Ugotovi se, da skupno premoženje tožnika A. A. in B. B. predstavljajo vlaganja v stanovanjsko stavbo na naslovu ..., ki stoji na parc. št. 2 k. o. X in znaša delež tožnika 45 % na navedenem premoženju.

2. Ugotovi se, da je obstajala terjatev tožeče stranke do tožene stranke v znesku 41.703,62 EUR.

3. Ugotovi se, da je obstajala terjatev tožene stranke do tožeče stranke v znesku 3.899,88 EUR.

4. Zaradi pobota terjatev iz 2. in 3. točke izreka je tožena stranka kot zemljiškoknjižna lastnica dolžna tožniku iz naslova vlaganj v nepremičnino parc. št. 2 k. o. X plačati znesek 37.803,74 EUR v roku 15 dni, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

5. Kar tožeča stranka zahteva več ali drugače, se zavrne.

6. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki poravnati nastale pravdne stroške v znesku 1.081,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

7. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti 504,37 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Ljubljani št. SI56 01100-6370421877 s sklicem 00800370 21602014 (koda namena: GOVT, namen: plačilo po odločbi Bpp št. 2160/2014), v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka."

II. V preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 839,68 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku roka za prostovoljno plačilo.

Toženkin ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Toženka je v času vložitve tožbenega zahtevka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, s tem se je spremenilo premoženjsko razmerje med pravdnima strankama na način, da se skupno premoženje, ki je bilo vloženo v obnovitvena dela, šteje kot vlaganje skupnega premoženja v toženkino posebno premoženje, in je obogatena v višini, ki predstavlja povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank.

Ker tvori skupno premoženje tisto povečanje vrednosti posebnega premoženja, ki je nastalo s skupnimi vlaganji pravdnih strank, to pomeni, da se je vrednost toženkinega posebnega premoženja zaradi obravnavanega vložka povečala.

Ker izvedenka ni opravila naloge v skladu z navodili, bi tožnik ob ustrezni skrbnosti moral predvideti, da je sodišče toženkinemu predlogu za postavitev drugega izvedenca ugodilo zaradi neprepričljivosti njenega mnenja. Čeprav bi moral v skladu z 286.b členom ZPP neizvedbo dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca uveljavljati do konca glavne obravnave, tožnik na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni v skladu z ZPP grajal procesnih kršitev. Ker je izvedenec v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja na tožnikove pripombe prepričljivo odgovoril, tožnik pa po prejemu navedene pisne dopolnitve ni imel nobenih pripomb več, njegovo zaslišanje v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.

Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi.