TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave (Uradni list RS, št. 43/19) se razveljavi.

Spreminjanje zakonske ureditve po prosti presoji zakonodajalca pomeni uresničevanje zakonodajne funkcije v sistemu delitve oblasti v skladu z drugim stavkom drugega odstavka 3. člena Ustave. Razlage zakonov in na njihovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov, ki jih v posameznih postopkih sprejmejo sodišča, zakonodajalca ne vežejo. Iz načela delitve oblasti izhaja tudi zahteva, da posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti drugih vej oblasti, niti nedopustno posegati v izvrševanje njunih tipičnih oblastnih funkcij. Zato zakonodajna oblast ne sme prevzemati funkcij, ki so tipično izvršilne narave in pripadajo izvršilni (oziroma upravni) oblasti, prav tako pa ne sme posegati v tipični funkciji sodne veje oblasti, da odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov oziroma pravnih oseb ter nadzoruje zakonitost izvršilne funkcije odločanja o konkretnih posamičnih razmerjih. V neskladju z načelom delitve oblasti je, če zakonodajalec ureja vsebine, ki imajo izključno ali v bistvenem delu pomen akta posamične in konkretne narave. S tem prevzame tipično funkcijo izvršilne oblasti, z izvrševanjem katere ta oblast odloča o konkretnih posamičnih razmerjih. Hkrati nedopustno poseže v pristojnost sodne veje oblasti, da izvršuje tipično funkcijo razsojanja o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov oziroma pravnih oseb ter nadzoruje zakonitost odločanja izvršilne oblasti o konkretnih posamičnih razmerjih, kot to zahteva prvi odstavek 157. člena Ustave. Zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave s prilogama v bistvenem delu konkretno določa obseg ter časovno in prostorsko razporeditev načrtovanega odstrela točno določenega števila medvedov in volkov ter pogoje in omejitve, ki jih morajo lovske družine upoštevati pri izvedbi tega odstrela. Brez teh določb bi postala vsebina zakona brezpredmetna. Zato ima izpodbijana ureditev, čeprav je sprejeta v zakonski obliki, v bistvenem naravo posamičnega pravnega akta. Ker je v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega stavka drugega odstavka 3. člena Ustave, jo je Ustavno sodišče razveljavilo.