TFL Vsebine / TFLGlasnik

Mednarodno pravo preko sklenjenih mednarodnih pogodb,[1] mednarodnega običajnega prava, splošnih pravnih načel in zavezujočih odločitev mednarodnih organizacij ureja vse večje število odnosov, tako med državami, državami in mednarodnimi organizacijami ter mednarodnimi organizacijami samimi, kot tudi med posamezniki in državo, na primer na področju varstva človekovih pravic. Slednje posebej izpostavljam zlasti zaradi možnosti, ki jih imajo posamezniki za sprožitev postopkov proti državi z zatrjevanjem kršitev njihovih temeljnih človekovih pravic in svoboščin, zavarovanih (tudi) z mednarodnim pravom, pred domačimi sodišči. V praksi po svetu so na primer vse pogostejše tudi t. i. strateške tožbe pred domačimi sodišči, v katerih – pogosto s pomočjo nevladnih organizacij ali drugih zainteresiranih akterjev – posamezniki države tožijo zaradi kršitev človekovih pravic z namenom doseganja promocije človekovih pravic preko interesov konkretnega primera, ki tako lahko postanejo vodilni primeri za ravnanje drugod po svetu, tudi v Sloveniji.[2]

Zato so pred domačimi sodišči vse pogostejši primeri, ko sta potrebni uporaba in razlaga mednarodnega prava, tudi s ciljem zagotavljanja horizontalno (med sodišči enake stopnje) in vertikalno (med višjimi in nižjimi sodišči) usklajene razlage, saj tako uporaba kot razlaga mednarodnega prava s strani domačih sodišč prispevata h krepitvi spoštovanja mednarodnega prava v posamezni državi ter k mednarodnopravnemu razvoju in doslednemu uveljavljanju na globalni ravni.

Slovenska pravna ureditev omogoča precej možnosti za sklicevanje na mednarodno pravo, kot lahko razberemo predvsem iz Ustave,[3] Zakona o ustavnem sodišču[4] (predvsem iz druge točke prvega odstavka 21. člena) in Zakona o zunanjih zadevah.[5] Vlogo in pomen mednarodnega prava v Sloveniji pa je mogoče ugotavljati tudi iz obstoječe sodne prakse domačih sodišč, predvsem Ustavnega sodišča Republike Slovenje.[6]

Zdi se, da sodišča v Sloveniji še niso izkoristila vseh priložnosti za uporabo in razlago mednarodnega prava, k temu pa verjetno prispeva tudi dejstvo, da se posamezni udeleženci v sodnih postopkih v Sloveniji nanj redkeje sklicujejo. Pričakovati je, da se bo to v prihodnjih letih spremenilo, tudi pod vplivom razvoja v drugih državah.[7]

Zaradi izzivov z izvrševanjem suverenosti in pristojnosti na slovenskem državnem območju zaradi hrvaškega nespoštovanja zavezujoče in dokončne arbitražne odločbe z dne 29. junija 2017, ki je določila mejo med državama,[8] se lahko slovenska sodišča, med drugim, tudi v takih primerih soočijo z uporabo ter razlago določb mednarodnega prava in odločitev mednarodnih sodišč ali arbitražnih tribunalov.[9]

Za Slovenijo, ki je mala država, v odnosih z drugimi akterji mednarodne skupnosti pa se pogosto sklicuje na potrebo po spoštovanju mednarodnega prava in vladavino prava, je še toliko pomembneje za ohranjanje njene verodostojnosti, da mednarodno pravo uveljavlja tudi sama, vključno preko prakse domačih sodišč. Prav domača sodišča imajo namreč v demokratičnih sistemih delitve oblasti kot neodvisni in nepristranski državni organi izjemno sposobnost, da preko poznavanja in razumevanja mednarodnega prava zagotavljajo njegovo dosledno uporabo, neodvisno od morebitnih političnih dimenzij posameznega spora. Uporaba mednarodnega prava pred domačimi sodišči pa lahko prispeva tudi k razvoju mednarodnega običajnega prava, kar je zlasti pomembno na področjih, ki še niso doživela celovite kodifikacije (na primer na področju kibernetskih napadov in umetne inteligence) ali pa na področjih, kjer so v mednarodnih pogodbah glede nekaterih obveznosti določene ohlapnejše dolžnosti prizadevanja (na primer na področju podnebnih sprememb).

K večji uporabi mednarodnega prava v slovenskih sodnih postopkih bi lahko prispevala tudi usmerjena izobraževanja v času karierne poti pravnikov in pravnic po zaključenem študiju. Posebej koristne bi lahko bile poglobljene sodniške delavnice, kjer bi sodniki in mednarodnopravni strokovnjaki na podlagi konkretnih in tudi hipotetičnih primerov obravnavali različne vidike uporabe in razlage mednarodnega prava. Prav tako bi bila tovrstna usmerjena in konkretnim potrebam prilagojena mednarodnopravna izobraževanja lahko nadvse koristna tudi za zbornice, združenja, društva ali druge zasebne poklicne povezave sodnikov, odvetnikov, državnih odvetnikov, tožilcev in notarjev. Navsezadnje pa bi bilo koristno vzpostaviti platformo sodnih odločb slovenskih sodišč,[10] ki obravnavajo različne vidike mednarodnega prava. Čeprav slovenska pravna ureditev ne pozna sistema precedensov, bi pregledno zbrane odločitve slovenskih sodišč pripomogle k večjemu zavedanju o možnih mednarodnopravnih vidikih posameznih pravnih vprašanj ter k zagotavljanju skladne uporabe in razlage posameznih mednarodnopravnih norm in načel.[11]

 

---

[1] V skladu s 102. členom Ustanovne listine Združenih narodov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/14) morajo države, ki se želijo sklicevati na sklenjeno mednarodno pogodbo pred organi OZN, to registrirati pri Sekretariatu OZN, ki ima registriranih že več kot 250.000 mednarodnih pogodb (<treaties.un.org/pages/AdvanceSearch.aspx?tab=UNTS&clang=_en> (4. 1. 2021)).

[2] Več o tem glej na primer Helen Duffy: Strategic Human Rights Litigation, Understanding and maximising Impact. Hart Publishing, Oxford 2018, in <trialinternational.org/topics-post/strategic-litigation/> (15. 12. 2020); <www.ecchr.eu/en/glossary/strategic-litigation/> (15. 12. 2020); <www.ishr.ch/news/strategic-litigation/> (15. 12. 2020).

[3] Ustava RS, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70a.

[4] Uradni list RS, št. 15/1994, št. 64/2001 – ZPKSMS, 51/2007, 64/2007 – UPB1, 108/2007 Skl. US: U-I-259/07-10.

[5] Uradni list RS, št. 113/03 – uradno prečiščeno besedilo, 20/06 – ZNOMCMO, 76/08, 108/09, 80/10 – ZUTD in 31/15 (v nadaljevanju: ZZZ-1).

[6] O tem glej npr. Vasilka Sancin: Mednarodno pravo v hierarhiji pravnih virov EU in njenih članic. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2009, str. 169–174.

[7] Glede na to, da so podnebne spremembe med največjimi izzivi človeštva, je vse več tudi t. i. podnebnih tožb, kjer se pritožniki pred domačimi sodišči sklicujejo tudi na mednarodno pravo človekovih pravic. Posebej odmevna je zadeva Urgenda, kjer so domači pritožniki tudi s sklicevanjem na Evropsko konvencijo človekovih pravic (EKČP) uspeli in je Vrhovno sodišče Nizozemske državi naložilo določene pozitivne obveznosti, za izpolnitev katerih mora Nizozemska izpolniti svoj del obveznosti v globalnih naporih za zmanjševanje podnebnih sprememb in prispevati »pošten delež« k zmanjševanju emisij (Vrhovno sodišče Nizozemske, Urgenda v. The Netherlands, sodba z dne 20. decembra 2019; angleški prevod sodbe je na voljo na <uitspraken.rechtspraak.nl/inziendocument?id=ECLI:NL:HR:2019:2007> (10. 7. 2020)). Več o primerih podnebnih tožb pred domačimi sodišči glej na primer v Vasilka Sancin: Možnosti uveljavljanja okoljskih zahtevkov pred mednarodnimi pogodbenimi telesi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah, v: Podjetje in delo, XLVI (2020) 6-7, str. 921–936, in Maša Kovič Dine: Podnebne tožbe v mednarodnem okolju, v: Podjetje in delo, XLVI (2020) 6-7, str. 937–950.

[8] Razsodba je na voljo na <http://www.gov.si/assets/vlada/Projekti/Arbitraza/Dokumenti/Arbitrazna-razsodba/99e9b8fa33/Izrek-razsodbe-arbitraznega-sodisca-v-zvezi-z-mejo-med-Hrvasko-in-Slovenijo.pdf> (1. 12. 2020).

[9] Hrvaški ribiči, ki so prejeli kazni zaradi nedovoljenega prečkanja meje na morju, so se na primer obrnili na slovenskega odvetnika Miho Kozinca, ki je na sodišče vložil pritožbe, slovenska sodišča pa so pri svojem odločanju vezana z dokončno in pravno zavezujočo arbitražno odločbo. Glej: Pritožbe hrvaških ribičev vložene, slovenski ribiči tik pred tem <http://www.rtvslo.si/slovenija/pritozbe-hrvaskih-ribicev-vlozene-slovenski-ribici-tik-pred-tem/445193> (14. 12. 2020).

[10] Vzpostavitev spletne baze obstoječe sodne prakse glede uporabe mednarodnega prava bi bil lahko eden od ciljev ciljnega raziskovalnega programa (CRP), ki bi ga lahko razpisala Agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS) v sodelovanju s pristojnim sofinancerjem, nadaljnje vzdrževanje in posodabljanje pa bi nato lahko prevzelo katero od poklicnih združenj z ustreznega področja (npr. Društvo za mednarodno pravo za Slovenijo).

[11] Izčrpneje o tej problematiki v Vasilka Sancin: Mednarodno pravo in človekove pravice pred slovenskimi sodišči, v: Pravnik, 137 (2020) 11-12.