TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se kaznivo dejanje pod točko I opredeli kot kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) in v opisu izpusti očitek izpostavljanja nevarnosti ter obtožencu na podlagi te zakonske določbe, upoštevajoč omilitvena določila po prvi alineji 50. člena KZ-1 in 2. točki drugega odstavka 51. člena KZ-1 določi kazen dve leti zapora in denarna kazen v višini 50 dnevnih zneskov po 8,00 EUR, oziroma 400,00 EUR, izrečena enotna kazen pa se zniža na dve leti zapora in denarna kazen v višini 75 dnevnih zneskov po 8,00 EUR oziroma 600,00 EUR. Obtožencu se dovoli, da denarno kazen v višini 600,00 EUR plača v 24-ih zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer prvi obrok v višini 25,00 EUR zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu, ko bo sodba postala pravnomočna, preostale obroke v višini 25,00 EUR pa z iztekom zadnjega dne sledečih mesecev.

II. Pritožba obtoženčevega zagovornika se kot neutemeljena zavrne in v nespremenjenih delih potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu se, glede posledic dejanja, razlikuje od kvalificirane oblike kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1 v tem, da bo kaznivo dejanje podano, kadar že pride do neposredne nevarnosti za življenje in telo kakšne osebe. Ni pa to edina razlika, saj se zahteva tudi, da storilec uresniči enega od pogojev, ki so določeni v 1. do 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, med drugim tudi tega, ki se očita obtožencu, da je vozil vozilo, čeprav ga ni imel pravice voziti. Strinjati se je zato treba z razlago sodišča prve stopnje, da kriminalna količina kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu po 3. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1 presega kriminalno količino kvalifikatorne izvršitve kaznivega dejanja po šestem odstavku 308. člena KZ-1. Zato tudi ni mogoče sprejeti pritožbene razlage, da je obtoženec z očitano mu vožnjo izpolnil le zakonski znak po šestem odstavku 308. člena KZ-1. Kot že rečeno, je vozil tudi brez dovoljenja z vožnjo, z načinom vožnje pa prebežnikov v vozilu ni izpostavil zgolj nevarnosti za življenje in telo, pač pa jih je že konkretno ogrozil. Zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen izpodbijani zaključek, da je obtoženec storil kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu.