TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

V času sklenitve zamenjalne pogodbe med tožencem in sopogodbenikom G. je veljal še ZSR. Po določilu tretjega odstavka 23. člena navedenega zakona zamenjava stanovanj ni dovoljena, če gre za navidezno zamenjavo. Po petem odstavku istega člena pa se za navidezno zamenjavo stanovanj šteje zlasti, če eden izmed imetnikov stanovanjske pravice dejansko ne izvrši zamenjave, če po izvršeni zamenjavi stanovanja sploh ne uporablja, če gradi hišo in podobno. Ker je bila v navedenem primeru toženčeva pogodba o zamenjavi stanovanj navidezna in zato nična, ta pogodba ne more predstavljati pravnega naslova za toženčevo bivanje v spornem stanovanju. To pa pomeni, da je toženec v spornem stanovanju brez pravnega naslova. To pa utemeljuje izpraznitven zahtevek po 58. členu stanovanjskega zakona.