TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Trditev, da je sodišče kršilo tožnikovo ustavno pravico, ker ga ni zaslišalo, ne drži. Zaslišanje pravdnih strank je v ZPP predvideno kot možni dokaz, ki je po določilu 264. člena ZPP subsidiarne narave. Od tega je treba ločiti pravico do enakega varstva pravic pred sodiščem, ki je zapisana v 22. členu ustave (URS, Ur. list, št.

33/91-I) in omogoča pravdnima strankama enak položaj in enake možnosti, da se izjavita. Ustavna pravica je opredeljena tudi v načelu, ki je izraženo v 5. členu ZPP in daje obema strankama možnost, da se neposredno ali po pooblaščencih izjavita in sodišču predstavita svoje razloge, se izrečeta o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke in se - ne nazadnje - tudi pritožita (25. člen URS).

V postopku, ki je tekel pod P 356/92 je bilo ugotovljeno, da tožnik ob vpisu v zemljiško knjigo ni mogel biti dobroverni pridobitelj, ker načelo zaupanja v zemljiško knjigo ni absolutno.