Odlok o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Tržič

Na podlagi 12. in 25. člena zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 21., 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94 in 20/95 – odl. US RS), 3. in 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 16. in 80. člena statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 41/95 in 33/97) in 7. člena odloka o gospodarskih javnih službah Občine Tržič (Uradni list RS, št. 47/96) je Občinski svet občine Tržič na 10. izredni seji dne 1. 10. 1997 sprejel

S tem odlokom se določa način in čas pokopa, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, posege na objektih in v prostor na pokopališču, mirovalno dobo za grobove, pogrebne svečanosti in druge zadeve v zvezi s pokopališči na območju Občine Tržič.

Na območju Občine Tržič so naslednja pokopališča:
– Tržič,
– Križe,
– Kovor,
– Lom pod Storžičem,
– Leše.

V skladu z odlokom o načinu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja pokopališč ter opravljanja pokopaliških in pogrebnih storitev, se te dejavnosti izvajajo kot izbirne gospodarske javne službe.

Za vsako pokopališče mora izvajalec javne službe (v nadaljevanju: upravljalec pokopališča) ob sodelovanju in soglasju pristojnega upravnega organa Občine Tržič izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča (v nadaljevanju: pokopališki načrt) z razdelitvijo na pokopališka polja (oddelke), vrste grobov in grobove.
Pokopališka polja, vrste grobov in grobovi morajo biti oštevilčeni. S temi označbami se vsi grobovi vpisujejo v pokopališko knjigo in kartoteko grobov, ki jo vodi upravljalec pokopališča.
Načrt vrstnega reda grobov mora biti javno izobešen na vhodu na pokopališče.

Na pokopališčih so naslednje zvrsti grobov:
– klasični (enojni, dvojni, družinski, otroški grobovi in grobnice),
– vrstni grobovi,
– grobišča,
– žarni grobovi,
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztrositev pepela.

Razdalja med grobovi in pokopališkimi potmi se določi s pokopališkim načrtom.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni dovoljena.
Žare se shranjujejo v žarnih grobovih oziroma žarnih zidovih, v obstoječih grobovih ali obstoječih grobnicah.
Žare je dovoljeno shranjevati izven pokopališča le izjemoma, kadar to dopušča zakon.
Anonimni pokopi in raztrosi pepela so dovoljeni le na mestih določenih s pokopališkim načrtom.

Dovoljene izmere grobov so naslednje:
1. enojni in vrstni: dolžina najmanj 2,30 m, širina najmanj 1,25 m;
2. dvojni: dolžina najmanj 2,30 m, širina najmanj 2,50 m;
3. žarni: dolžina najmanj 0,50 m, širina najmanj 0,50 m.
Minimalne izmere grobne jame so 2,20 m x 0,80 m x 1,80 m.
Če je v isti grobni jami predvidenih več zaporednih pokopov, mora biti jama poglobljena tako, da je nad zadnjo krsto najmanj 1,30 m plasti zemlje.

Pokopališče mora biti ograjeno z ograjo, zidom oziroma zimzelenim rastlinjem in praviloma odmaknjeno od drugih objektov.
Na zidove pokopališča ni dovoljeno pritrjevati novih nagrobnih plošč brez soglasja pristojnega upravnega organa Občine Tržič.

Grobovi se lahko ogradijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki in druga obeležja v skladu s pokopališkim načrtom in s soglasjem upravljalca pokopališča.
Spomeniki, nagrobni okvirji in druga obeležja ne smejo segati preko grobnega prostora.
Če najemnik groba postavi ograjo, okvir, nagrobni spomenik ali drugo obeležje v nasprotju z opredelitvami pokopališkega načrta ali brez soglasja upravljalca, mora nepravilnost odpraviti v 30 dneh po prejemu pismenega obvestila upravljalca.
V primeru, da najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške najemnika.

Zasajanje visokorastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča in to na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno grmičevje je lahko visoko 2 m in ne sme biti prosto rastoče, temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo segati izven meja groba.

Vsako pokopališče mora imeti shrambo za orodje, urejeno smetišče in prostor za pričetek pogrebnih slovesnosti.
Način ureditve iz prvega odstavka tega člena je določen v pokopališkem načrtu.

Mrliška veža je prostor, ki je namenjen za umrle do njihovega pokopa oziroma prevoza v kraj pokopa, v njenem sklopu pa je lahko tudi sakralni objekt.
V krajih, kjer na pokopališču ni mrliških vežic, se v skladu z zakonom umrli lahko čuva v mrliških vežicah na pokopališču Tržič, v drugi mrliški vežici v Občini Tržič ali doma.
V mrliški veži, ki je na pokopališču, kjer bo umrli pokopan, mora biti krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega najmanj dve uri pred pričetkom pogrebnih svečanosti.
Če se umrli čuva doma, se lahko prične pogrebna svečanost na domu ali pa se krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega prepelje na poseben prostor na pokopališču, ki je namenjen za pričetek pogrebnih svečanosti.
Uporabo mrliške vežice in njen obratovalni čas določi upravljalec pokopališča s soglasjem pristojnega upravnega organa Občine Tržič.

Svojci umrlega so dolžni po ugotovljeni smrti prijaviti pokop upravljalcu pokopališča najmanj 24 ur pred pokopom in se istočasno z upravljalcem pokopališča in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb, dogovoriti za točen čas in lokacijo pokopa.
Pokop se ne sme opraviti, če ob prijavi oziroma pred pokopom niso predloženi ustrezni mrliški dokumenti.
Na pokopališčih v Občini Tržič se pokopi lahko opravljajo vsak dan, skladno z dogovorom med upravljalcem pokopališča in svojci umrlega.

Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj, kjer se čuva, na kraj upepelitve oziroma na pokopališče je dovoljen samo z zato posebej prirejenim vozilom.
V težko dostopnih krajih in v neugodnih vremenskih razmerah se sme umrlega prenesti oziroma prepeljati tudi na drug krajevno običajen način.

Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba, t.j. obreda pokopavanja in ima javni pietetni značaj.
Na željo pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev, se pokop lahko opravi v najožjem družinskem krogu.

O poteku pogrebne svečanosti ter načinu priprave in vodenja le te se dogovorijo svojci umrlega, upravljalec pokopališča in predstavnik verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Pogrebe organizira in opravi upravljalec pokopališča sporazumno z naročnikom.
Za vojaške enote, društva in organizacije, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, se uporabljajo njihova pravila za potek pogreba, kolikor je to v skladu s poprejšnjo voljo umrlega oziroma svojcev in v dogovoru s pokopališko službo.

O pogrebni svečanosti je upravljalec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na krajevno običajen način.

Verski obred s prisotnostjo krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega se na njegovo željo ali na željo sorodnikov opravi pri mrliških vežicah oziroma doma v primerih, ko se umrli čuva doma, v sakralnem objektu in na pokopališču.

Pogrebna svečanost se prične z dvigom krste z umrlim ali žare z upepeljenimi ostanki umrlega z mrliškega odra v mrliški vežici oziroma drugega mesta začetka pogrebne svečanosti v skladu s tem odlokom.
Udeleženci sprevoda se praviloma razporedijo na naslednji način:
1. Cerkveni sprevod: križ, zastava, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, duhovnik, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba.
2. Civilni in državni sprevod: zastava, prapori, predstavniki društev, cvetje in venci, pevci, odlikovanja, krsta ali žara, svojci in ostali udeleženci pogreba.
Udeleženci sprevoda se lahko razporedijo tudi na drugačen način, če je to v skladu s krajevnim običajem.

Udeleženci pogrebne svečanosti se razvrstijo ob grobu tako, da so neposredno ob njem svojci pokojnika, zastavonoše in praporščaki ter nosači odlikovanj in priznanj, nato pa drugi udeleženci.
V primeru verskega pokopa se neposredno ob grobu razvrstijo tudi predstavniki verske skupnosti in opravijo verski obred.

Če pri pogrebnih svečanostih sodeluje častna enota s strelnim orožjem, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba. Častna salva se izstreli pred zaključkom pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebu pokojnika tudi zvonijo, zvonjenje traja med pogrebno svečanostjo do deset minut oziroma s prekinitvami do petnajst minut, v primeru verskega pogreba pa v skladu s predpisi verske skupnosti.

Upravljalec pokopališča je dolžan grob zasuti in začasno urediti najkasneje dve uri po končani pogrebni svečanosti.

Za obdobje od pokopa do postavitve spomenika in v primerih, ko spomenik iz določenih razlogov ne bo postavljen, določi in postavi upravljalec enotno obeležje predpisano s pokopališkim načrtom, pri tem pa mora upoštevati življenjski nazor umrlega.

Ponoven pokop v isti grob je mogoč po poteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10 let. Upravljalec pokopališča lahko v pokopališkem načrtu določi tudi daljšo dobo, glede na značilnosti zemljišča na katerem je pokopališče. Mirovalna doba se ne upošteva za žarne grobove.
Prekopi se opravijo v skladu z zakonom in dovoljenji pristojnih organov.
Upravljalec je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov ter jih shraniti. Najdene predmete mora upravljalec izročiti upravičencu oziroma občini.

Za red in vzdrževanje pokopališča je odgovoren upravljalec pokopališča.
Za red in vzdrževanje grobov so odgovorni najemniki grobov.
Upravljalec pokopališča in najemnik groba lahko skleneta posebno pogodbo o vzdrževanju groba.
Za sakralne objekte v sklopu pokopališča skrbi lastnik.

Obiskovalec pokopališča oziroma mrliške vežice se mora vesti tako, da ne žali spoštovanja do umrlih oziroma svojcev umrlih.
Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je: vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, kajenje v mrliški veži, hoja po grobovih in podobno;
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora;
– onesnaževanje pokopališkega prostora in poškodovanje objektov v območju pokopališča;
– poškodovanje grobov, nasadov, objektov in predmetov na območju pokopališča;
– sajenje in odstranjevanje drevja brez dovoljenja upravljalca pokopališča;
– odtujevanje predmetov iz drugih grobov, objektov in prostorov na območju pokopališča;
– opravljati prevozov, kamnoseških, vrtnarskih, ključavničarskih in drugih del na pokopališču v času pogreba;
– uporabljati prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil izvajalcev pokopaliških dejavnosti;
– opravljati prevozov, zidarskih, kamnoseških, ključavničarskih in podobnih del na pokopališču brez predhodne najave teh del pri upravljalcu pokopališča;
– vodenje živali na pokopališki prostor in v objekte na območju pokopališča.

Najemniki grobov oziroma grobnic so dolžni skrbeti za njihovo vzdrževanje tako, da se s tem ohranja kulturni in estetski izgled pokopališča.
Upravljalec pozove najemnika čigar grob je zanemarjen, na ureditev groba v roku 30 dni od prejema pisnega poziva. V nasprotnem primeru grob uredi upravljalec pokopališča na stroške najemnika.

Najemne pogodbe za grobove sklepa upravljalec pokopališča v skladu s tem odlokom in odloki, ki urejajo način in pogoje izvajanja gospodarske javne službe urejanja in vzdrževanja pokopališč ter opravljanja pokopaliških in pogrebnih storitev.
Najemne pogodbe se sklepajo za nedoločen čas, podaljšujejo pa z vsakoletnim plačilom najemnine.

Najemna pogodba za grob mora vsebovati:
– podatke o grobu in najemniku groba,
– obveznosti najemnika groba in upravljalca,
– višino najemnine,
– rok rednega plačila,
– druge določbe.

Upravljalec pokopališča razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik groba po predhodnem pisnem opozorilu ne poravna letne najemnine oziroma morebitne obveznosti iz 27. člena tega odloka,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu najemniku.
Najemnik groba iz razveljavljene pogodbe mora odstraniti opremo groba v 30 dneh po razveljavitvi najemne pogodbe. Kolikor ne odstrani opreme v določenem roku, jo po predhodnem pisnem opozorilu najemnika grobnega prostora, odstrani upravljalec pokopališča na stroške najemnika groba.
V času od odstranitve opreme groba do poteka mirovalne dobe in ponovne odaje groba drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljalec pokopališča.
V primeru smrti najemnika groba, se morajo dediči v roku dveh mesecev izjaviti o novem najemniku groba.

Upravljalec pokopališča ima pravice in obveznosti:
– ugotavlja pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– določi prostor, dan in uro pokopa v sporazumu z naročnikom in versko skupnostjo, če gre za verski pogreb,
– opravlja pokope in prekope,
– oddaja grobove v najem in o tem sklepa najemne pogodbe ter vodi evidenco sklenjenih pogodb,
– skrbi za red in čistočo v mrliški veži in na pokopališču ter za vzdrževanje objektov in naprav, poti, zelenic in ograje na pokopališču,
– skrbi za zasutje groba,
– vodi kataster komunalnih naprav na pokopališču,
– skrbi za grobove in druge objekte iz drugega odstavka tega člena, če ni z drugim odlokom drugače določeno,
– skrbi za to, da ob pokopu, prekopu in urejanju pokopališča ne poškoduje grobov,
– ponuditi najemniku novo lokacijo v primeru razveljavitve najemne pogodbe iz razloga določenega v tretji alinei 30. člena in
– opravlja druge naloge v skladu s tem odlokom in veljavnimi predpisi.
Občinski svet občine Tržič opredeli grobove oziroma druge objekte na pokopališčih, ki so za Občino Tržič izrednega kulturnega oziroma zgodovinskega pomena s posebnim odlokom.

Z denarno kaznijo od 15.000 do 150.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča, če ravna v nasprotju s 4., 6., 7., 11. členom, tretjim in petim odstavkom 12. člena, drugim odstavkom 13. člena, prvim odstavkom 14. člena, 17. členom, prvim odstavkom 21. člena, 22. členom, 23. členom, 24. členom, s prvim odstavkom 25. člena in prvim odstavkom 31. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 50.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 5.000 SIT do 15.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, če ravna v nasprotju z drugim odstavkom 8. člena, 10. členom, drugim odstavkom 25. člena, 26. členom in prvim odstavkom 27. člena.

Uresničevanje tega odloka nadzoruje pristojni upravni organ Občine Tržič ter pristojne inšpekcijske službe.

Do sprejetja in uveljavitve ustreznih aktov iz 3. člena tega odloka izvajajo gospodarsko javno službo urejanja in vzdrževanja pokopališč ter opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti dosedanji izvajalci.

Upravljalci pokopališča morajo uskladiti svoje poslovanje s tem odlokom v roku enega leta od njegove uveljavitve.

Z dnem, ko začne veljati ta odlok, prenehjo veljati odlok o pogrebnih svečanostih v Občini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/79), odlok o spremembi odloka o pogrebnih svečanostih v Občini Tržič (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/87), odlok o spremembi odloka o pogrebnih svečanostih (Uradni list RS, št. 23/88), odlok o pokopališkem redu (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/86) in odlok o spremembi odloka o pokopališkem redu (Uradni vestnik Gorenjske, št. 23/88).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.