TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba sodišča prve stopnje se

razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno

odločbo.

 

Sodišče prve stopnje je sicer zavzelo pravilno pravno izhodišče, ko

se v izpodbijani sodbi sklicuje na določbo 5. člena ZTLR, ki kot

mejna kriterija, ki razločujeta dopustne imisije od nedopustnih,

določa otežkočeno uporabo nepremičnin zaradi dima, neprijetnih

vonjav, toplote, saj in podobnih dejavnikov čez mero, ki je glede na

naravo in namen nepremičnine in glede na krajevne razmere običajna

ali ki povzroča znatnejšo škodo. Sodno varstvo, ki ga zahtevata

tožnika z negatornim tožbenim zahtevkom, ima nadalje svojo pravno

podlago v določbi 42. člena ZTLR, ki predvideva pravovarstveni

zahtevek na prenehanje opisanih vznemirjanj, v primeru nastanka škode

pa tudi uveljavitev ustreznega odškodninskega zahtevka, pri čemer je

tudi mogoč zahtevek za povrnitev negmotne škode tudi zaradi kršitve

pravice do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS,

katero zatrjujeta v konkretnem primeru tudi tožnika. Sodišče prve

stopnje je nadalje našlo tudi ustrezen pravni okvir za dajatveni

tožbeni zahtevek na odstranitev gnojne jame in prašičev v določbi

133. člena ZOR, ki omogoča prizadetemu, da zahteva od imetnika vira

nevarnosti, od katerega grozi njemu ali nedoločenemu številu oseb

večja škoda, ter se vzdrži dejavnosti, iz katere izvira vznemirjenje

ali škodna nevarnost, če nastanka vzmenemirjanja ali škode ni mogoče

preprečiti z ustreznimi ukrepi. Navedene pravne podlage je tako glede

opustitvenega zahtevka - na prenehanje vznemirjanj, ki jih po

trditvah tožečih strank predstavlja smrad, ki izvira iz gnojne jame

in prašičev toženih strank, kot tudi glede dajatvenega zahtevka - na

odstranitev navedenih virov smradu mogoče uporabiti v spornem primeru

kot ustrezno zgornjo premiso na ugotovljene pravno odločilne

okoliščine. Kot že zgoraj omenjeno pa ima odškodninski zahtevek

tožnikov pravno podlago tudi v že omenjeni ustavni določbi.

Vendar pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru nepravilno

ugotavljalo pravno odločilna dejstva, to pa je predvsem - kot je

razvidno iz dosedaj nanizane pravne ureditve, ali zatrjevani smrad,

ki predstavlja imisijo, presega krajevno običajne meje in nadalje ali

je škoda, ki jo tožnika zatrjujeta pogojena s smradom, ki presega

normalne meje oziroma še dopustno obremenitev.