TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v 1., 2. in 3. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„Ugotovi se, da je bila tožena stranka dolžna s tožečo stranko skleniti pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto specializanta III za polni delovni čas specializacije iz fizikalne in rehabilitacijske medicine z veljavnostjo od 24. 6. 2010 dalje.

Tožena stranka je dolžna tožečo stranko od 24. 6. 2010 dalje prijaviti v socialna zavarovanja in ji od istega datuma dalje priznati delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati 100 % bruto nadomestilo plače za čas od 24. 6. 2010 do sprejema na delo, od tako obračunane bruto plače na pristojne institucije odvesti davke in prispevke po zakonu, ostanek kot neto znesek pa izplačati s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi po specifikaciji:

- 524,85 EUR od 10. 7. 2010 dalje do plačila,

- 2.099,51 EUR od 10. 8. 2010 dalje do plačila,

- 2.099,51 EUR od 10. 9. 2010 dalje do plačila,

- 2.099,51 EUR od 10. 10. 2010 dalje do plačila,

- 2.099,51 EUR od 10. 11. 2010 dalje do plačila,

- 2.099,51 EUR od 10. 12. 2010 dalje do plačila,

vse v 15 dneh pod izvršbo.“

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Čeprav je za tožnika določeno, da se kot specializant zaposli za čas specializacije v javnem zavodu, ki ga določi zbornica, in čeprav je zbornica tožniku kot delodajalca določila toženo stranko, tožbeni zahtevek za sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi zoper toženo stranko (še) ni utemeljen, ker program glavnega mentorja o nadaljevanju usposabljanja tožnika še ni bil izdelan.