TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se spremeni tako, da se glasi:

v 1. točki izreka se za besedama „subsidiarne zaščite“ dodajo besede „za tri leta“ in se črta besedilo „prošnji tožnikov za priznanje statusa begunca pa se zavrneta“;

2. točka izreka se spremeni tako, da se glasi: „Z dnem pravnomočnosti te sodbe tožnikoma priznana subsidiarna zaščita velja kot dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji, dokler traja ta zaščita.“

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v tem delu potrdi izpodbijana sodba.

Rok trajanja subsidiarne zaščite mora biti določen v izreku sodbe sodišča prve stopnje, ki je o zadevi odločalo v sporu polne jurisdikcije.

Zaradi enotnosti postopka priznanja mednarodne zaščite in ko gre za priznanje le enega od obeh statusov, v izreku sodbe ni treba hkrati navajati dveh, temveč le eno odločitev, in sicer v tem primeru o priznanju statusa subsidiarne zaščite.

Priznana subsidiarna zaščita ne more začeti veljati kot dovoljenje za začasno prebivanje že z dnem vročitve izpodbijane sodbe, temveč z dnem njene pravnomočnosti, ko torej postane pravnomočna tudi odločitev sodišča prve stopnje o odpravi odločbe tožene stranke, ki je tožnikoma zavrnila prošnji za priznanje mednarodne zaščite.