TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi, sklep UE Litija št. 330-237/2014-16 z dne 9. 7. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v nov postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP je mogoče novo zahtevo zavreči tako v primeru, kadar o isti upravni zadevi že teče postopek, kot v primeru, kadar je o njej že pravnomočno odločeno. Bistvena je torej opredelitev, ali je obravnavano zadevo šteti za isto zadevo kot zadevo za odobritev pravnega posla na podlagi 22. člena ZKZ, ki je stekel pri organu na podlagi vlog strank C.C. in tožnika. Po mnenju sodišča obravnavana zadeva, katere pravna podlaga je 25. člen ZKZ, ni ista upravna zadeva kot zadeva po 22. členu KZK. Zadevi se razlikujeta tako po dejanskem kot pravnem stanju, zato organ ni imel podlage, da vlogo tožnika zavrže. Ob ugotovitvi, da je predmet obeh postopkov ista nepremičnina, je nepravilna izpeljava, da gre za isto upravno zadevo. Zgolj ugotovitev, da je v obeh postopkih ista ena dejanska okoliščina, organu še ne daje podlage za zaključek, da gre za isti upravni postopek. Torej dejstvo, da je predmet obeh postopkov ista nepremičnina (kar tudi v celoti ne drži, ker je v obravnavani zadevi predmet le solastniški delež iste nepremičnine), ne zadostuje za uporabo določbe 4. točke 129. člena ZUP.