TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Četrti in peti odstavek 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 44/14 in 102/15), kolikor določata pogoj pokojninske dobe brez dokupa, nista v neskladju z Ustavo.   Pobude Martine Groznik, Pavle Judež in dr. Bojane Mozetič Francky za začetek postopka za oceno ustavnosti 394. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zavrnejo.   Pobudi Martine Groznik za začetek postopka za oceno ustavnosti 1., 11. in 23. točke 7. člena ter Pavle Judež za začetek postopka za oceno ustavnosti 2., 7. in 136. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se zavržeta.  

Z uveljavitvijo pogoja pokojninske dobe brez dokupa, kot pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem odstavku in v prehodnem obdobju po petem odstavku 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), je zakonodajalec razlikoval med zavarovanci, ki so (bili) v obvezno pokojninsko zavarovanje vključeni obvezno, in tistimi, ki so se v obvezno zavarovanje vključili prostovoljno. Ker je za določitev tega pogoja in s tem za ureditev spornega razlikovanja uporabil kriterija delovne aktivnosti in višine prispevka, ki sta vgrajena v samo bistvo sistema obveznega pokojninskega sistema, ni ravnal v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave.   Zakonodajalec je z določitvijo pogoja pokojninske dobe brez dokupa, kot pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem in v prehodnem obdobju po petem odstavku 27. člena ZPIZ-2, posegel v upravičena pričakovanja zavarovancev, ki so se kot brezposelni in zaposleni za krajši delovni čas od polnega v času veljavnosti Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ/92) in Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v obvezno zavarovanje vključili prostovoljno. Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) namreč v pokojninsko dobo brez dokupa, ki je pogoj za pridobitev pravice do starostne pokojnine po četrtem oziroma petem odstavku 27. člena tega zakona, ne šteje pokojninske dobe, pridobljene na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno zavarovanje. Poseg v upravičena pričakovanja teh zavarovancev je utemeljen v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, ki je zakonodajalcu narekoval reformo pokojninske zakonodaje, in zato ni v neskladju z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave.    Prehodna ureditev iz 394. člena ZPIZ-2 ni v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker ne ureja tudi položaja brezposelnih, ki so bili po ZPIZ/92 in ZPIZ-1 v obvezno zavarovanje vključeni prostovoljno. Položaj slednjih ni enak položaju zavarovancev iz 394. člena ZPIZ-2.