TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Druga točka odločbe št. 35105-35/2010/76 z dne 9. 8. 2016 se izreče za nično.

II. Tožbi se delno ugodi tako, da se 3. točka odločbe št. 35105-35/2010/76 z dne 9. 8. 2016 odpravi in se zadeva v tem obsegu vrne organu v ponovni postopek.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Po četrti točki prvega odstavka 279. člena ZUP se za nično izreče odločba, ki jo je organ izdal brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila. Ker je postopek pravnomočno končan, toženka v okviru tega postopka ni mogla odločati o zahtevi, da se investitorju izda dopolnilno gradbeno dovoljenje za gradnjo na teh parcelah. Investitor pa tudi ni vložil nove zahteve. Kot pravilno opozarja tožnica, je izrek izpodbijane odločbe tak, da ga tudi ne bi bilo mogoče izvršiti, kar je prav tako razlog za ničnost (3. točka prvega odstavka 279. člena ZUP).

Tožnik, kateremu je bila protipravno kršena katera od ustavnih pravic, ima pravico do odškodnine. Vendar pa sodišče v upravnem sporu ni pristojno odločati o taki odškodnini. Po ZUS -1 lahko odloča le o povrnitvi nastale škode v okviru uveljavljanja zahtevka iz drugega odstavka 7. člena ZUS-1 (povrnitev škode, nastale z izvršitvijo izpodbijanega upravnega akta) ter v primerih iz 66. ter 67. člena ZUS-1 (ko sodišče odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika v sporu polne jurisdikcije). Izven teh primerov je za odločanje o odškodninskih zahtevkih pristojno sodišče splošne pristojnosti. Odločanje o škodi, nastali zaradi dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, pride v upravnem sporu v poštev le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V konkretni zadevi ni tako, saj se odškodninski zahtevki lahko uveljavljajo v pravdnem postopku.

Stranka oziroma stranski udeleženec je v skladu z ZUP upravičen do povračila stroškov, če je s svojim zahtevkom uspel. Če sta postopka dva in je uspel v obeh postopkih, mu stroški pripadajo v obeh postopkih. Pri tem ni relevantno, ali je stranka vloge pisala z različno vsebino, ali jih je dejansko skopirala in spremenila zgolj številke spisa. Poleg tega tožnica tudi upravičeno opozarja, da je toženka tista, ki je razdelila postopek na dva postopka in so s tem nastali stroški zastopanja v obeh postopkih. To dejstvo ne more iti v škodo tožnici, saj ga ni zakrivila.