TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama obdolženega A. A. in njegovega zagovornika se delno ugodi in se izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti v točki I v odločbah o krivdi, pravni opredelitvi kaznivega dejanja in kazenski sankciji spremeni tako, da se iz opisa kaznivega dejanja:

- v abstraktnem delu opisa izpusti besedilo „tisto, kar je neresnično trdil, pa je take narave, da ima hude posledice za oba oškodovanca“,

- v konkretnem delu opisa izpusti besedilo: „zaradi česar je od 19. 4. 2018 dalje, večina zaposlenih na X., tako tistih, zaposlenih na enoti v S., kot tudi Š. in T., govorila o tem, da sta imela B. B. in C. C. intimno razmerje, o čemer so izvedeli od neznane osebe, ker se je o tem „govorilo“, govorice pa so bile sprožene v posledici telefonskih klicev D. D. in E. E. s strani obdolženega A. A. dne 19. 4. 2018“

in

v 17. vrstici drugega odstavka se izpusti beseda „hude“.

II. Dejanje se pravno opredeli kot kaznivo dejanje obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1.

III. Obdolženemu A. A. se po 57. in 58. členu KZ-1 izreče

pogojna obsodba,

v kateri se mu na podlagi prvega odstavka 159. člena KZ-1 določi kazen

4 (štiri) mesece zapora,

ki pa ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi 1 (enega) leta ne bo storil novega kaznivega dejanja.

IV. Pritožbi obdolženega A. A. in njegovega zagovornika pa se v preostalem zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenih delih sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Navedene posledice ne dosegajo zgoraj opredeljenega standarda hude posledice iz tretjega odstavka 159. člena KZ-1. Poseg v čast in dobro ime oškodovancev, močna prizadetost, hudo diskreditiranje, osmešenje, zaničevanje, zasmehovanje, prezir in opravljanje s strani sodelavcev so vse posledice, ki življenjsko izkustveno nastanejo že s storitvijo temeljnega kaznivega dejanja obrekovanja po prvem odstavku 159. člena KZ-1 in jih kot take, čeprav utegnejo oškodovancu povzročiti nemalo nelagodja, še ni moč opredeliti kot hude posledice v smislu tretjega odstavka navedenega člena. Tega pragu ne dosegata niti očitka o omajanem odnosu B. B. z njegovo zunajzakonsko partnerko ter da oškodovanca veliko težje opravljata svoje delo. Kot pojasnjeno zgoraj, bi za obstoj zakonskega znaka hude posledice moralo iti za intenzivnejši poseg v družinsko oziroma delovno življenje oškodovancev, česar pa zasebna tožilca v opisu dejanja v zasebni tožbi ne zatrjujeta.