TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. II Ips 486/2004 z dne 11. 11. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cp 113/2004 z dne 7. 4. 2004 in s sodbo Okrajnega sodišča v Velenju št. P 147/2003 z dne 4. 11. 2003 se ne sprejme.

Očitek o arbitrarnosti izpodbijane odločitve sodišča je neutemeljen. Tako sodišče prve stopnje kot tudi Višje sodišče sta z razumnimi pravnimi argumenti utemeljili, zakaj sta šteli, da pritožnica ni nepreskrbljeni zakonec po 81. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Tem argumentom je pritrdilo tudi Vrhovno sodišče, ki je sicer upoštevalo še drug vidik, tj. da je načeloma mogoče nepreskrbljenemu zakoncu na njegovo zahtevo prisoditi preživnino le s sodbo, s katero se zakonska zveza razveže. Zgolj z zavrnitvijo tožbenega zahtevka za plačilo preživnine sodišča niso mogla kršiti pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave). V zvezi z očitkom pritožnice, da Vrhovno sodišče njenega zahtevka ne bi smelo pogojevati s predpostavkami, ki v ZZZDR niso predpisane, velja pojasniti, da je bilo stališče sodne prakse, ki ga je upoštevalo Vrhovno sodišče, za pritožnico ugodnejše od tistega, ki je izhajalo iz samega besedila tedaj veljavnega 81. člena ZZZDR. Neutemeljen je tudi očitek pritožnice o kršitvi pravice iz 23. člena Ustave. Pravica do sodnega varstva je namreč ustavno procesno jamstvo, ki zagotavlja pravico do meritorne odločitve, do takšne odločitve pa je v obravnavani zadevi prišlo.