TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje P 200/2014 z dne 26. 11. 2018.

II. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih, to je v točkah I in III izreka.

III. Tožena stranka mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka in povrniti tožeči stranki v roku 15 dni 1.560,62 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Že v točki 17 zgoraj je obrazloženo, da svojih trditev ni niti dokazno podkrepil. Sodišče prve stopnje je ugotovilo tudi, da ni niti poizkušal pridobiti listin iz stečajnega spisa, umaknil pa je dokazni predlog za postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi lahko objektiviziral njegove trditve in preveril višino vtoževane terjatve, kar je toženčeva obveznost ter je pravilno tudi zaključilo, da toženec ni dokazal svojih trditev o nepravilnem zapiranju postavk kredita in da je njegova obveznost kot poroka poplačana. Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica predložila v dokaz višine terjatve izpis stanja terjatve (priloga A 10), obračun obresti (priloga A 13 do A 15), obračun stroškov (priloga A 11) ter izpisek rokovnika z dne 14. 3. 2016 (A 9), ki izkazujejo strukturo terjatve. Ob upoštevanju vseh teh dejstev in zaključkov sodišča prve stopnje bi se dokazno breme glede višine vtoževane terjatve prevalilo na tožnico le v primeru, če bi toženec konkretizirano pojasnil kakšna, oziroma katera plačila je tožnica napačno obračunala in knjižila ter kdaj je to storila in bi ponudil dokaze za te svoje trditve.